Kampiranje je dolgo veljalo za preprost, dostopen in bolj spontan dopust. Šotor, avtodom in prikolica so pomenili svobodo, stik z naravo in cenovno precej ugodnejšo alternativo hotelom. Toda zadnja leta se ta oblika turizma vse bolj spreminja in predvsem na območju Alp postajajo kampi vse dražji, nekateri celo luksuzni, za veliko tradicionalnih kampistov že preveč luksuzni, prostora primanjkuje, rezervacije pa so potrebne mesece vnaprej. Na drugi strani zaradi porasta množičnosti in vse več prenočevanja v naravi občine na območju Julijskih Alp z novimi pravili ostro omejujejo in nadzorujejo tako imenovano spanje na črno oziroma divje kampiranje. Toda alternativ za tiste, ki bi si želeli le kratkotrajnega in preprostega kampiranja, je v slovenskih gorah vse manj, primanjkuje pa tudi postajališč za avtodome. Bi bilo smiselno razmisliti o vzpostavitvi občinskih, preprostih in cenovno ugodnih kampov, kakršne najdemo marsikje v Franciji in tudi Italiji?
Zanimanje za kampe je na območju Julijskih Alp veliko, je povedal Klemen Hren, strokovnjak za kampiranje, toda problem je, da tam kampi niso prav veliki. »Imamo nekaj izjem, kot je kamp Šobec na Bledu, ki je eden največjih v Sloveniji, toda večinoma so to manjši kampi, ki lahko sprejmejo od 100 do 200 ljudi, medtem ko srednje veliki kampi sprejmejo od 500 do 600 gostov, kar pa je za dva meseca, julija in avgusta, absolutno premalo. Mest v Julijskih Alpah poleti zmanjkuje. Tudi tip gostov je tu drugačen, kot ga poznamo v kampih ob morju. To so ljudje, ki so zelo aktivni, imajo radi naravne kampe, čez dan jih v kampih ne bomo videli, ker so vsi na izletih s kolesom ali peš. Gre torej za goste, za katere pravimo, da si jih v Sloveniji želimo,« je pojasnil Klemen Hren.
Na vrhuncu sezone so kampi na območju Julijskih Alp praktično stoodstotno zasedeni, rezervacije so postale pogosto nujne tudi za prostor za šotor, ne le avtodom ali prikolico, zato danes spontano kampiranje sredi poletja skoraj ne obstaja več.
Cene precej višje
Toda tudi cene kampov so v zadnjih letih močno narasle, še posebej po epidemiji covida, interes za kampiranje se je povečal, ponudba pa ni sledila povpraševanju. Na Gorenjskem najvišje cene dosegajo kampi v okolici Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, ki so najbolj zaželene destinacije na tem območju in kjer imamo tudi najbolje urejene kampe.
»Ena stran cene je ponudba, druga povpraševanje. Glede na to, da so kampi v tem gorskem delu julija in avgusta več ali manj stoodstotno zasedeni, bi težko rekli, da je cena previsoka, je pa cena precej višja kot prejšnja leta. Skupaj s preostalo draginjo se višajo tudi cene v kampih,« je razložil Hren filozofijo ekonomije o ponudbi in povpraševanju. »Gostje bi si seveda želeli, da bi bilo na voljo še več parcel, ampak za zdaj je tako, da kampi bolj svetujejo ljudem, naj si pravočasno rezervirajo parcelo, ali pa zahtevajo od gostov, ki opravijo rezervacijo, da imajo rezervacijo za minimalno dve ali tri noči.«
Cene kampov se v najbolj zaželenih delih Alp, to so predvsem Dolomiti, v glavni sezoni gibljejo med 35 in 50 evri za dve osebi, šotor in avto na dan. Na Južnem Tirolskem so kampi v glavnem dražji kot v Benečiji. V tem okviru vas bo stala tudi noč kampiranja v Julijskih Alpah, če govorimo o preprostem kampiranju s šotorom. V primeru, da si boste zaželeli parcelo ali elektriko, se znesek poviša. Cenejše kot v Julijskih pa je kampiranje v Kamniško-Savinjskih Alpah, tam boste še vedno našli kampe brez zasoljenih cen, a prav tako lepo urejene in nekatere še s pridihom preprostega, tradicionalnega kampiranja.
Zanimivo, da je bolj proti zahodnim Alpah kampiranje cenejše. V francoskih Alpah boste za dve osebi s šotorom in avtomobilom odšteli od 15 do 20 evrov na dan, v centru Zermatta v Švici boste za šotor in dve osebi odšteli le 20 evrov, ob Ženevskem jezeru vas bo na vrhuncu sezone preprosto kampiranje s šotorom za dve osebi stalo 35 evrov, pod najvišjo evropsko goro Mont Blanc na italijanski strani pa se bo znesek za dve osebi ustavil pri okoli 30 evrih s takso vred, medtem ko je na francoski strani kampiranje tako in tako cenejše.
Razloge, zakaj so pri nas kampi na območju visokogorja toliko dražji kot v zahodni Evropi, pojasni Klemen Hren: »Pri nas je povpraševanja ogromno, prostora pa premalo, kampi so zasebni ter zato stroški investicij in vzdrževanja visoki. Občinski kampi v tujini pa niso ustvarjeni z namenom maksimalnega zaslužka, ampak za podporo lokalnemu turizmu. Njihov cilj je, da se vzdržujejo, ne pa da ustvarjajo visoke dobičke.«
Luksuzno kampiranje?
Zadnja leta se vse bolj spreminja tudi tradicionalni koncept kampiranja. Na nekdaj le ravnih travnatih površinah so zrasli glamping šotori, mobilne hiške, bazeni in luksuzne parcele z razgledom. Dober primer tega je Rivercamping Bled na Gorenjskem, ki poleg neparcelinarnega prostora, ki ga ni mogoče vnaprej rezervirati, ponuja različne parcele, bazen, glamping šotore in mobilne hišice. Kot pravi Klemen Hren, pa Slovenija pri tem še ni pretiravala. Večina kampov ostaja precej klasičnih, največ vlaganj pa gre v prenovo sanitarij. Prav sanitarije danes veljajo za prvo ogledalo kampa in pogosto odločajo o tem, kako ga ocenijo gostje in tuji avtomobilski klubi.
Med kampi, ki v Julijskih Alpah postavljajo standarde in vlečejo razvoj naprej, so po mnenju Hrena kamp Šobec, Rivercamping Bled, kamp Koren v Kobaridu in kamp Špik v Gozdu - Martuljku. »Ti kampi vlagajo v digitalne rezervacije, interaktivne zemljevide, boljšo infrastrukturo, prenovljene sanitarije in dodatno ponudbo. Še posebej Šobec velja za kamp, ki ga spremljajo vsi drugi, in ko ta dvigne standarde ali cene, mu trg pogosto sledi,« odgovarja Hren.
Premalo postajališč za avtodome
Veliko razprav, predvsem po družbenih omrežjih, je zadnje tedne sprožil nov pristop enajstih občin na območju Julijskih Alp do kampiranja na črno. Po novem lahko posameznik za nedovoljeno kampiranje plača tudi do 500 evrov kazni. Gre predvsem za primere, ko avtodomarji prespijo na parkiriščih, ob rekah ali na naravnih lokacijah, kjer to ni dovoljeno. Posebej problematična so območja Posočja in Bohinja, kjer poleti prostora v kampih preprosto zmanjka. Kot je mogoče razbrati iz spletnih objav medobčinskega inšpektorata in redarstva Bled, Bohinj in Železniki, pa so te dni redarji že v polnem teku in lovijo prekrškarje.
V Sloveniji divje kampiranje urejajo zakon o varstvu javnega reda in miru ter lokalni občinski odloki. Zakon divje kampiranje opredeljuje kot prekršek, ki se kaznuje z globo, če poteka na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika.
Da je v Sloveniji premalo postajališč za avtodome, to je urejenih lokacij za kratkotrajno parkiranje avtodomov za eno ali dve noči, poudari tudi Klemen Hren. Takšni sistemi v tujini delujejo odlično. »V Dolomitih je povsem običajno, da ima vas pet do deset mest za avtodome, kjer lahko gost ostane 24 ali 48 ur, brez kampiranja, a povsem legalno. V Sloveniji je takih rešitev premalo,« opozarja in kot dober primer izpostavi Planico, kjer je postajališče za avtodome, ki zelo dobro rešuje območje Kranjske Gore in je polno. Toda podobne potrebe obstajajo tudi v Bohinju, Mojstrani in na posoški strani.
Pomanjkanje strategije
Kot je še prepričan Hren, na tem področju sicer ni potrebe po kakršnem koli subvencioniranju te vrste turizma v smislu brezplačnih postajališč, kajti vsak avtodomar si gotovo lahko privošči od 10 do 30 evrov za nočitev, če je ob tem omogočena tudi nekakšna oskrba in je lokacija zanimiva. »Ljudje si kupijo avtodom iz različnih razlogov, nekateri iz želje po spoznavanju novih krajev, raziskovanju gastronomske ponudbe, eni pa tudi iz želje po cenejših počitnicah. Tu so pač razlike precejšnje, tako kot povsod. So pa seveda razlike tudi med avtodomarji, nekateri upoštevajo pravila, posamezni pa ne in ti posamezni primeri potem mečejo slabo luč na vse,« je dejal.
Največji problem slovenskega kamping turizma pa Hren vidi v pomanjkanju jasne strategije. Po eni strani občine omejujejo nove kampe, predvsem na posoški strani, po drugi strani kaznujejo kampiranje na črno, vmes pa ni dovolj legalnih rešitev za avtodomarje in kratkotrajne goste. »Položaj ni rožnat, gostov je veliko, prostora premalo, alternativ pa skoraj ni,« je še dejal Klemen Hren.
