Rak je najpogostejša diagnoza, ki jo zdravniki izrečejo. Tveganje, da bomo zboleli za rakom, s staranjem narašča. Več kot polovica vseh diagnoz raka je postavljena pri osebah, starejših od 66 let.
Nekatere vrste raka so med starejšimi pogostejše. Najpogostejše vrste, kot sta rak debelega črevesa in rak dojk, je v zgodnjih fazah enostavno odkriti. Takrat je tudi zdravljenje najuspešnejše. Druge vrste, kot je rak pljuč, je težje zaznati, zato je zdravljenje lahko bolj zapleteno.
Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, starejših od 60 let. Veliko število žensk vsako leto dobi to diagnozo in mnoge zaradi te bolezni tudi umrejo. Vendar pa po zaslugi napredka pri preventivnih pregledih in zdravljenju skoraj 90 odstotkov teh oseb živi vsaj še pet let po postavitvi diagnoze. Najboljši način za odkrivanje raka dojk je letni pregled – mamografija. Pri zdravljenju se uspešno uporabljajo kirurški posegi, obsevanje in kemoterapija.
Rak prostate je pogosta diagnoza pri moških, starejših od 65 let. Kar 98 odstotkov moških, ki zbolijo za to vrsto raka, preživi še najmanj pet let po diagnozi. Tega raka je mogoče odkriti s pomočjo krvnih preiskav. Na voljo so kirurške možnosti ter obsevanje in kemoterapija.
Kolonoskopija je pomembna
Več kot polovica bolnikov z rakom debelega črevesa je starih najmanj 65 let. Zahvaljujoč dostopnim preventivnim tehnikam je ta rak redkejša diagnoza v primerjavi z drugimi oblikami. Približno 65 odstotkov ljudi z rakom debelega črevesa živi pet ali več let po odkritju bolezni. Preiskava, imenovana kolonoskopija, lahko odkrije predrakave tvorbe, imenovane polipi. Kirurg jih lahko odstrani, še preden povzročijo resnejše težave.
Pri zdravljenju raka pljuč je bil dosežen znaten napredek, a kljub temu ostaja ena najsmrtonosnejših oblik raka. Petletno preživetje je zgolj 21-odstotno. Če kadite ali ste kadili več kot trideset let pred prenehanjem, je preventivni pregled močno priporočljiv.
Za raka sečnega mehurja ne obstajajo posebej priporočljive rutinske preiskave in pregledi. Kljub temu pa lahko zdravnik nekatere predlaga, če ima bolnik določene dejavnike tveganja. Ti vključujejo predhodno anamnezo raka sečnega mehurja ali druge urološke težave. Dobro je biti pozoren na simptome tega raka: kri v urinu, pogosto uriniranje (tudi ponoči), boleče uriniranje, nujna in nenadna potreba po uriniranju ter šibek, tanek curek urina. Tudi za raka sečnega mehurja obstajajo številne terapije, ki vključujejo operativne posege, obsevanje in kemoterapijo.
Če sumite, da imate raka, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom. Ta bo presodil in določil, katere preiskave imajo prednost in katere so najbolj v skladu z vašo trenutno situacijo.
