Telegraphov dopisnik Blomfield za portal France24 opisuje, da se resnična slika Hormuške ožine razkrije šele na vodi, kjer postane očitno, kako zapletena je v resnici situacija. Ožina po njegovem mnenju ni "urejen vojaški prostor", temveč gosto prepleteno okolje gibanja, kjer po vodi švigajo civilna plovila, tihotapci s svojimi čolni ter vojaški čolni in ladje.
Na tem območju naj bi se hkrati gibalo približno 300 hitrih čolnov, ki se pri visokih hitrostih prebijajo skozi valove in ustvarjajo nejasen, skoraj neberljiv vzorec gibanja. Prav ta gostota prometa omogoča, da se različni akterji – od ribičev do oboroženih skupin – v vsem tem kaotičnem prometu lahko pravzaprav skrijejo in jih je težko zaznati.
Asimetrična moč in "množično motenje"
Po Blomfieldovih besedah gre za okolje, kjer je premoč težko udejanjati s klasično vojaško močjo, temveč se ta ustvarja z vztrajnostjo in prikritostjo. Iranske sile naj bi to dinamiko izkoriščale kot obliko asimetričnega pritiska na ZDA, saj se majhna iranska vojaška plovila lahko skrijejo med civilni promet in naravno gibanje po morju.
Najbolj izstopajoča misel njegovega poročanja je, da Iran v tem kontekstu ne uporablja klasičnega orožja, kot so rakete, temveč razvija nekaj drugega, kar opiše kot "orožje množičnega motenja”. Gre za sposobnost ustvarjanja negotovosti v ključnem globalnem prometnem koridorju, skozi katerega poteka velik del svetovne trgovine z energijo. In veliki ladjarji s tovorom, vrednim več deset milijonov evrov, negotovosti ne marajo.
Mine v Hormuški ožini – majhne naprave, velike posledice
Ena največjih groženj na tem območju so pomorske mine, ki jih lahko Iran v ožino razmeroma enostavno namesti, a jih je izjemno težko odstraniti. Blomfield opisuje, da njihova uporaba ne zahteva napredne tehnologije – mine se lahko preprosto prepeljejo na položaj z manjšimi plovili in spustijo v morje, pogosto pod krinko običajnega pomorskega prometa.
Prav to pa ustvarja velik problem: po namestitvi mine ne ostanejo statična grožnja le na eni točki, temveč se lahko zaradi tokov in gibanja morja premikajo ali zakopljejo v morsko dno, kar otežuje njihovo zaznavo. Poleg tega so pogosto zasnovane tako, da reagirajo le na določene signale, kar še dodatno oteži njihovo odkrivanje.
Zahtevno odstranjevanje min
Odstranjevanje min je zato izjemno zahtevna in dolgotrajna operacija. Zahteva specializirane ladje za razminiranje, napredne sonarje in natančno iskanje na zelo prometnem in strateško občutljivem območju. Tudi ob intenzivnem razminiranju ni mogoče zagotoviti popolne varnosti, saj lahko že ena spregledana mina predstavlja resno grožnjo za tankerje in tovorne ladje.
Ocenjuje se, da bi lahko bilo v primeru večjega konflikta v ožini nameščenih več tisoč min, kar bi pomenilo dolgoročno tveganje za svetovno trgovino z energijo. Ker gre za ozek in izjemno obremenjen prehod, bi že omejena minska polja lahko povzročila velike motnje v svetovnih dobavnih verigah.
Zato stanje v Hormuški ožini ne vodi nujno v klasičen vojaški konflikt z jasnim zaključkom, temveč lahko vodi v trajno nestabilnost ene najbolj pomembnih plovnih poti na svetu.
