V parlamentu se je tik pred formalno zamenjavo oblasti odvrtel zanimiv in za nekatere sporen zakonodajni manever. Nova desnosredinska večina (SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resnica) je skozi parlamentarno kolesje potisnila obsežen, domala vseobsegajoč zakon. Ta pod krinko interventnega ukrepanja zoper energetsko krizo v enem zamahu posega v kar deset različnih zakonov. Pristop bi lahko opisali kot taktiko buldožerja in kot odraz spopad dveh vizij države. Sindikati že zbirajo podpise za zakonodajni referendum, ki pa naj po mnenju nekaterih morda ne bi bil zakonit.
V vsakem primeru gre za izjemno pomembno odločitev parlamenta, ki si jo je vredno pogledati skozi »poenostavljen« pogled, saj le tako laže razumemo, zakaj gre.
Zakaj pravite »poenostavljen« pogled in pri tem uporabite še navednice? Zato, ker je interventni zakon izredno kompleksen. Je pravzaprav seznam črtanih in na novo napisanih členov desetih drugih zakonov, kar pomeni, da je pregled nad vsem za navadnega smrtnika toliko težji. Navednice pa zato, ker vendarle težko na te stvari gledamo enostavno, vendar pa jih vsaj laže razumemo, če pristopimo nekoliko drugače.
O spremembah
Dobro. Potem pa mi povejte, enostavneje, kaj zakon prinaša. Začnimo pri tem, kaj izpostavljajo podporniki zakona. Med ključnimi odločitvami so nižji DDV za osnovna živila in energente ter oprostitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Poleg tega so dodani davčni odpustki za tako imenovane normirance, kot to formulirajo, pa tudi spodbude za reševanje stanovanjske problematike mladih in spremembe v zdravstvu.
No, v čem je torej problem? Saj je to dobro za ljudi, kajne? Najprej: skoraj vsak zakon, ki je sprejet v državnem zboru, je predstavljen kot korak v dobro državljanov. Pa je to res?
V tem primeru več kot očitno – da. Kritiki zakona opozarjajo, da bodo takšni ukrepi državno blagajno prikrajšali za milijardo evrov. Ne smemo pozabiti, da se je država obvezala tudi za dvig izdatkov za vojsko (do 2030 naj bi za obrambo namenili tri odstotke BDP, lani so izdatki, ki so dosegli dva odstotka BDP presegli milijardo evrov) in da bodo posledično denar jemali od drugod. To poenostavljeno pomeni, da bodo državljani več plačevali iz svojih žepov drugod. Se vam zdi nemogoče, da bi zaradi novih zakonov več plačevali iz svojega žepa za zdravstvo? Da bo politika korenito posegli v socialno državo? Skratka, se vam res zdi nemogoče, da ljudje plačujemo več iz lastnega žepa, manj pa državna iz proračuna, če bo zmanjkalo denarja. Kaj je bolje, to najbrž ve vsak zase.
Ampak omenili ste samo en problem. Da, ker ste nas prekinili z vmesno pripombo. No, po mnenju kritikov ni problematična samo vsebina zakona, pač pa tudi obseg in hitrost postopka. Predstavljajte si, da bi vsaka vlada sprejela zakon, ki z enim zamahom spremeni celo vrsto zakonov in vse, kar je sprejela prejšnja vlada. Predlagatelji so v zadnjem trenutku celo umaknili vrsto lastnih dopolnil k zakonu. Razlog? Izključno to, da bi se izognili blokadam in podaljšanju postopkov ter zakon spravili pod streho še isti dan.
Darilo najbogatejšim?
Zakaj je to pomembno? Najbrž ni posebej zdravo za politiko, če vsake štiri leta stvari postavljamo na glavo. V svojem jedru pa ta spopad ni zgolj debata o davkih, temveč gre za trk dveh popolnoma različnih ekonomskih filozofij in razumevanja vloge države v času krize. Za predlagatelje in najverjetnejšega novega mandatarja Janeza Janšo je to nujen rez. Izpad prihodkov nameravajo pokriti z nedavno sprejetim zakonom o vladi, ki napoveduje vitkejšo državo, debirokratizacijo in decentralizacijo, s čimer naj bi drastično oklestili stroške državnega aparata.
Za odhajajočo levosredinsko koalicijo je zakon nespametno darilo najbogatejšim. Opozarjajo, da bo predlagani paket v javnih financah zvrtal ogromno luknjo. K tej oceni pritrjujeta tudi fiskalni svet in del ekonomske stroke. Kot je slikovito pripomnila poslanka Levice Nataša Sukič: gre za potezo, primerljivo z gasilci, ki bi ob požaru v pritličju najprej stekli v najbolj razkošno stanovanje odpirat okna, da bi elita lažje dihala.
Saj ste vendar omenili, da gre za nižji DDV, torej za cenejšo hrano in podobno. To prinaša dobrobit vsem nam. Ali bo nižji DDV res vplival na nižjo ceno hrane in energentov, bomo še videli. Zgornji očitek pa je namenjen predvsem socialni kapici, ki je prav tako v zakonu (omenili smo, da en zakon posega v kopico drugih zakonov) Ta pomeni, da najbolj bogati prispevajo bistveno manj v državno blagajno, kot so to morali početi doslej. Tudi to je namreč v tem zakonu.
Ampak pravijo, da je to za to, da obdržimo najbolj sposobne ljudi. Če mislijo na menedžerje, si je težko predstavljati, da bi slovenske poslovne vodstvene kadre na najvišjih položajih zaposlili kje drugje na svetu. Če gre pa za strokovnjake, je treba najprej dokazati, da jih je odsotnost socialne kapice res odganjala. Zato se zastavlja vprašanje, kakšen je resnični motiv.
In vse to zaradi energetske krize? Celotna drama se odvija pred kuliso globalne negotovosti. Predlagatelji zakon legitimirajo predvsem kot nujen ščit pred grozečo energetsko krizo, ki jo podžigajo geopolitični nemiri na Bližnjem vzhodu. Odhajajoča koalicija pa odgovarja s paradoksom: namesto da bi se državne rezerve v pričakovanju zunanjih šokov krepile, se javna blagajna z nepremišljenimi davčnimi rezi prazni.
Ustavnopravni triler
Kaj pa napovedano zbiranje podpisov za referendum? Lahko to ustavi takšen zakon? Tukaj zgodba postane ustavnopravni triler. Odhajajoča koalicija ob podpori sindikatov in civilne družbe napoveduje zakonodajni referendum, da bi uveljavitev zakona preprečila (sindikati podpise že zbirajo). Vendar pa ima ta zakon vgrajen nekakšen varnostni mehanizem. Slovenska ustava namreč strogo prepoveduje referendume o davkih. Ker pa zakon prepleta davčne reforme s socialnimi in zdravstvenimi politikami (o katerih se ljudstvo sme izrekati), zakonodaja pa ne dopušča referenduma o zgolj posameznih členih zakona, je nastal pravni pat položaj, na katerega je opozorila celo zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
Kaj sledi? Kratkoročno se bitka, lahko pričakujemo, seli na ustavno sodišče. Pravniki bodo morali razvozlati to zanko in odločiti, ali lahko prepletanje davčne in nedavčne materije v enem interventnem paketu prepreči ustavno pravico do referenduma. Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda napoveduje, da bo ta pravdna in politična razprava paralizirala državo »celo leto«.
Dolgoročno pa se bo morala nova vlada, če prevzame krmilo in zakon obvelja, soočiti z realnostjo lastnih obljub. Hitro bo morala dokazati, da lahko država resnično deluje in zagotavlja storitve ceneje, kot trdijo njihova izhodišča. Če bo eksperiment vitke države spodletel ali pa če so ocene o stanju proračuna preveč optimistične, se bo opozorilo Alenke Bratušek, naj se ljudje pripravijo na boleče reze in višje davke v prihodnosti, izkazalo za presneto resnično.
Nič vam ne verjamem. Mediji tako ali tako vse zavijete po svoje. Vsak ima pravico do svojega mnenja, seveda. Dajemo vam zgolj gradivo, da si morda z dodatnimi informacijami ustvarite bistrejši pogled. Mnenje, ki je rezultat različnih argumentov, pro et contra, za in proti, je bržkone bolj premišljeno kot tisto, ki je slepo na eno oko. Morda pa vam pri tem pomaga celotno gradivo, ki je bilo pred poslanci državnega zbora in ki si ga lahko sami ogledate tukaj.
