V zdravstvu je zmeda ta čas precejšnja. V zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih se morajo prilagajati zahtevam lani spremenjene temeljne zakonodaje, ki zaostruje ločnico med javnim in zasebnim. Stranke, ki bodo usodo zdravstva z veliko verjetnostjo krojile v prihodnjih letih, obenem s polno paro javni sistem obračajo v čisto drugo smer. Na kocki je tudi solidarno financiranje zdravstva, kot smo ga v Sloveniji poznali doslej.
Obdobje zmešnjave
Dileme so ta hip tudi čisto praktične narave. Na zdravniški zbornici Slovenije so ta teden člane obveščali, kako se usklajevati z lani sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti- Ta v nekaterih primerih spremembe prinaša s precejšnjim zamikom. Koncesionarji morajo do 21. maja koncendentu– v osnovnem zdravstvu gre za občine, na sekundarni ravni za ministsrtvo za zdravje- sporočiti podatke za potrebe tovrstnega usklajevanja. Kondendeti bi morali v tem obdobju usklajevati koncesijske odločbe in v podpis poslati predloge usklajenih koncesijskih pogodb. Če koncesionar ne podpiše pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, ta po zakonu neha veljati 30. dan po prejemu pogodbe v podpis, so izpostavili na zbornici. Kot so spomnili, aktualni predlog zakona o interventnih ukrepih sicer predvideva podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev dovoljenj in koncesij za 12 mesecev, torej do 21. maja 2027. »Predlog zakona je trenutno še v obravnavi v Državnem zboru RS, zato ni mogoče napovedati, kdaj oziroma v kakšni obliki bo morebiti sprejet,« so o načrtih poslancev NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice zapisali na zbornici.
Naj nemudoma sprejmejo ukrepe za podaljšanje prehodnega obdobja preostalih določb po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, so poslance konec aprila pozvali ravni v zdravniških organizacijah. Brez tega se obeta dodatna zaostritev razmer v že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem sistemu in novo tveganje za poslabšanje dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente, so svarili. Z ukrepi, ki jih obeta predlog interventnega zakona, so na drugi strani zadovoljni, je mogoče razbrati iz njihovih stališč.
Rahljanje omejitev
Rahljanje omejitev se obeta pri koncesijah, predlog pa odpravlja še omejitve razpolaganja s koncesionarjev s presežkom, nastalim na račun dela v javnem zdravstvu. S predlaganimi interventnimi ukrepi se vračajo se tudi nekdanje, milejše omejitve dela zaposlenih iz javnih zavodov pri drugih delodajalcih, prav tako svobodnejše sklepanje podjemnih pogodb, kakršnega je skušala vlada Roberta Goloba ustaviti. Kot smo že poročali, je ta čas na mizi tudi koncept sledenja denarja pacientiu, v tem primeru gre za izhodišča koalicijske pogodbe. Koncept je v zdravstvu izrazitio zagovarjal prvi zdravstveni minister v vladi Roberta Goloba, Danijel Bešič Loredan. Spomnimo, v njegovem mandatu je Golobova vlada stavila na plačevanje vseh storitev.
Recept se je kot izrazito ugoden izkazal za koncesionarje, v javnih zavodih pa so opozarjali na neenak položaj in dodatne ošibitve javnih bolnišnic. Golobova vlada se je temu pristopu naknadno odpovedala, v ministrskem mandatu Vallentine Prevolnik Rupel pa je bila sprejeta zakonodaja, ki je šla javnim zavodom bolj na roko. Pri zasebnikih in zdravniških organizacijah so ji ostro oporekali, tudi na ustavnem sodišču. Slednje je tik pred koncem leta pritrdilo pomembnemu delu kritik glede omejitev dela pri drugih delodajalcih, tako da je ta del novosti v veliki meri že padel v vodo. Ni pa ugodilo pa vsem očitkom na račun nove zakonodaje. Dokončen padec reforme, kakršna je bila napovedana, se zdaj obeta z ukrepi nastajajoče koalicije.
V zdravstvu so pri odzivih za zdaj previdni. Med redkimi kritičnimi akterji, ki so se javno oglasili, je Zdravstveni dom Ljubljana z ljubljansko mestno občino. »Predlog omogoča koncesionarjem tako rekoč prosto razpolaganje s presežki sredstev. Na drugi strani se za javne zdravstvene zavode ohranja stroga namenska poraba sredstev, ki jo je treba rigorozno izkazovati. To ustvarja neenake pogoje med izvajalci, ki se za opravljanje iste javne službo financirajo iz javnih sredstev,« so opozorili. Ob uvajanju možnosti sklepanja pogodb z izvajalci s statusom s.p. svarijo pred destabilizacijo pri zaposlovanju v javnih zavodih. Takšna ureditev odpira tveganje postopnega prehoda v model, ki temelji pretežno na zunanjih izvajalcih, ugotavljajo. Pomanjkanje kadra pripelje do več sodelovanja z zunanjimi izvajalci, na primer s statusom s.p. opažajo. »Posledično se odvisnost od zunanjih izvajalcev povečuje, kar dolgoročno slabi organizacijsko stabilnost sistema. Predlagane rešitve ta proces pospešujejo, namesto da bi ga sistemsko reševale,« so poudarili. Zaradi selektivnega izvajanja storitev, lahko prihaja do odtekanja bolje financiranih programov k zasebnim izvajalcem, še ugotavljajo v ljubljanskem zdravstvenem domu in na občini, medtem ko javnim zavodom ostajajo finančno zahtevnejši programi.
Politika, ki vseskozi niha
Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj ob trenutnem dogajanju opozarja na težave zaradi pomanjkanja kontinuitiete pri zdravstveni politiki. Te se vrstijo iz mandata v mandat, od ministra do ministra, je poudaril. Sušelj, ki je bil sicer kritičen tudi do nekaterih sprememb v mandatu Golobove vlade, svari pred prenagljenimi nihaji zdaj v to, zdaj v drugo smer. Trenutno dogajanje pa po njegovem opažanju nenazadnje kaže tudi na to, da sprejemanje nove zakonodaje ni dovolj, razmisliti je treba tudi o vseh vidikih in časovnici njenega uveljavljanja. Zaradi pomanjkanja vsakršne kontuniitete se v zdravstvu izgublja veliko časa, je spomnil, to pa prinaša tudi nepotrebne dodatne stroške. Vprašati bi se bilo smisleno tudi, ali so dosedanje ekipe težave zdravstva zares razumele in jih znale reševati, je izpostavil Sušelj. »Čakalne dobe so ostajale predolge. Nerešeno ostaja tudi pomanjkanje družinskih zdravnikov. To so vprašanja, ki niso samo stvar enega mandata ali ministra,« ugotavlja sogovornik, ki vidi rešitev v iskanje stabilnejše poti zdravstva.