Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja, da bi se lahko že v drugi polovici letošnjega leta začel razvijati nov pojav el niño, ki ga nekateri že imenujejo super el niño in ki bi pomembno vplival na temperature in vzorce padavin po vsem svetu. Klimatolog Daniel Swain z inštituta za vodne vire v Kaliforniji ocenjuje, da bi leti 2026 in 2027 lahko postali najtoplejši v zgodovini meritev. Podobno opozarja meteorolog in podnebni strokovnjak Jeff Berardelli, ki je za ameriško televizijo WFLA-TV dejal: »Priča bomo vremenskim pojavom, kakršnih sodobna zgodovina ne pozna.«
Novi temperaturni rekordi že drugo leto?
Super el niño predstavlja izjemno močno obliko podnebnega pojava el niño, pri katerem pride do nenavadno velikega segrevanja Tihega oceana. Takšne spremembe lahko povzročijo popoln preobrat vremenskih razmer po svetu – od ekstremnih vročinskih valov in dolgotrajnih suš do obilnih padavin in katastrofalnih poplav. Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice podnebnih sprememb že zdaj vidne tudi v Evropi, kjer so tla po dolgotrajnih obdobjih brez padavin močno izsušena.
Zadnji el niño je bil zabeležen med letoma 2023 in 2024, po podatkih WMO pa je prav ta pojav pomembno prispeval k temu, da je leto 2024 postalo najtoplejše od začetka uradnih meritev.
Podnebni znanstvenik Carlo Buontempo opozarja, da bi lahko novi temperaturni rekordi padli že prihodnje leto. Še bolj skrb vzbujajoče napovedi prihajajo od klimatologa Tida Semmlerja iz irske meteorološke službe, ki meni, da bi bile lahko posledice novega el niña najizrazitejše leta 2027, saj atmosfera potrebuje določen čas za odziv na spremembe v Tihem oceanu.
»Če se el niño razvije v drugi polovici leta 2026, obstaja povečano tveganje, da bo leto 2027 leto rekordnih temperatur,« opozarja Semmler.
V Evropi že konec maja izjemno visoke temperature
Posebno skrb med strokovnjaki povzroča vse večje tveganje katastrofalnih gozdnih požarov. Theodore Keeping z londonskega Imperial Collegea opozarja, da bi močan el niño lahko povečal verjetnost ekstremnih vročinskih valov in posledično suše v Avstraliji, Kanadi, ZDA in amazonskem pragozdu. V primeru razvoja izrazito močnega super el niña strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi svet vstopil v obdobje najnevarnejših vremenskih ekstremov v sodobni zgodovini.
Meteorološki portal Severe Weather Europe medtem napoveduje, da Evropo že konec maja čaka izrazit vremenski preobrat. Po neobičajno hladnem vdoru arktičnega zraka se nad velikim delom celine oblikuje močna »toplotna kupola«, ki zadržuje vroč zrak in prinaša izjemno visoke temperature.
Po njihovih napovedih bi temperature v Španiji in na Portugalskem lahko presegle 35 stopinj Celzija, zelo topel zrak pa se bo postopoma širil proti Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Balkanu. Posamezni deli Evrope bi lahko bili tudi do 15 stopinj toplejši od običajnega povprečja konec maja.
Meteorologi opozarjajo, da so prav takšne toplotne kupole pogosto povezane z rekordnimi vročinskimi valovi, sušami in velikimi požari. Zaradi dolgotrajnega zadrževanja vročine lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi, zlasti starejših in kroničnih bolnikov.
