»Po prvem dvigu cen nafte, ki smo ga doživeli takoj, pravi učinek iranske vojne še ni mimo in ga bomo občutili prek inflacije in inflacijskih pričakovanj. Tudi če so stroškovni pritiski po premirju nekoliko nižji, so cene nafte še vedno bistveno višje, kot so bile prej, poleg tega so se z vojno pretrgale tudi dobavne verige, zato bomo dolgotrajne posledice zmanjšane ponudbe verjetno zares občutili šele jeseni,« ocenjuje ekonomist dr. Bogomir Kovač, ki ga ni presenetilo, da se je Evropska centralna banka (ECB) junija odločila za dvig osrednje evrske obrestne mere za četrtino odstotne točke na 2,25 odstotka.
»ECB se je glede na ugotovljene stagflacijske tendence odločila za dvig obrestne mere, čeprav je bila glede ukrepanja sprva podobno zadržana kot ameriški Fed. Pri slednjem je prišlo do zamenjave vodstva in to se bolj ozira na Trumpove želje in pazi na politične učinke, zato se še ni odločilo za resnejši poseg in skuša pred jesenjo čim bolj umiriti položaj v ZDA. A v ozadju je vse bolj jasno, da tam zlasti na področju visokih tehnologij oziroma umetne inteligence prihaja do izjemno hitrega napihovanja balona, in vprašanje je le, kdaj bo na finančnem trgu prišlo do poka. Dogaja se namreč nekaj podobnega, kot smo doživeli pred več kot 20 leti z dot.com zgodbami. Do tega loma ne bo prišlo čez poletje, morda pa v jesenskem času, in v tem primeru bi na globalni ravni lahko prišlo do resnejšega makroekonomskega pretresa. Pesimizem se zato ohranja in dobiva nove poudarke. Gospodarska rast se na svetovni ravni rahlo znižuje, inflacija pa rahlo raste. Do bolj dramatičnih premikov in resnejših težav bi lahko prišlo jeseni, saj ameriška centralna banka z ukrepi za zdaj odlaša. Očitno je, da ima Trump zaslombo finančnih trgov, korporativnega sveta in finančnih elit, ki vse to obvladujejo in bodo še nekaj časa podpirale njihovo navezo, zato poleti še ni pričakovati kakšnega šoka,« meni Kovač, ki se zaveda, da bi vsak finančni pok prizadel tudi Evropo in Slovenijo.
»Evropska unija je že tako v stiski, ker Nemčija kot njen glavni motor stagnira. Ker sta EU in Nemčija naš glavni trg, je Slovenija zelo odvisna od njiju, zato ni čudno, da nam makroekonomske napovedi znižujejo ocene o rasti in zvišujejo ocene o inflaciji,« ugotavlja Kovač ob dejstvu, da je svojo letošnjo napoved gospodarskih gibanj minuli mesec znižala tudi Banka Slovenije. Ta je zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu napoved letošnje rasti BDP z 2,2 znižala na 1,9 odstotka, napoved letošnje inflacije pa predvsem zaradi višjih cen nafte z 2,3 dvignila na 3,6 odstotka.
»Višje cene energentov in vmesnih proizvodov v mednarodnih dobavnih verigah bodo povišano inflacijo ohranjale tudi v nadaljevanju leta. K temu bodo prispevali tudi domači dejavniki, povezani z visoko rastjo stroškov dela, z gradbeno aktivnostjo, spodbujeno z državnimi investicijami, in s še vedno robustnim zasebnim trošenjem. S pričakovanim umirjanjem tako cen energentov kot domačih stroškovnih pritiskov se bo inflacija v letih 2027 in 2028 postopno nižala,« pričakujejo v Banki Slovenije.
Sporne poteze
Možnost dodatnih negativnih vplivov na gospodarske razmere pri nas Bogomir Kovač vidi v nekaterih prvih potezah nove vlade. »Z ne najboljšo fiskalno dediščino prejšnje vlade in ekonomskimi posledicami, ki jih prinašata nova koalicijska pogodba in interventni zakon, se nam slabo piše. Omnibusni zakon, ki je nekakšen političen trik, s katerim je nova koalicija še pred oblikovanjem vlade želela zadovoljiti svoje partnerje, je v makroekonomskem smislu zelo slaba popotnica. Jeseni bo v okviru rebalansa proračuna tudi novi vladi bolj jasno, kakšne radikalne reze v porabo bi tak zakon potegnil za seboj. Toliko bolj tudi zato, ker bo Janševa vlada veliko bolj naklonjena Natovim zahtevam, ki se jim je Golobova vlada bolj ali manj spretno izogibala. Predlagane davčne spremembe bi naredile dodatno luknjo, ob nadaljnjih takšnih improvizacijah, ki zadevajo zdravstvo in pokojninski sistem, pa bodo stvari še bolj problematične,« je zaskrbljen Kovač.
»Sloveniji se v tem primeru obeta zelo težavna jesen, saj ni videti, da bi se v koaliciji sploh zavedali, kaj pomenijo takšne spremembe. Glede na njegovo zadržanost se zdi, da se tega ta hip zaveda le novi finančni minister Andrej Šircelj. Če se bodo temu priključile še dramatične zgodbe iz sveta in poglabljanje težav Evropske unije, bo jesen za Slovenijo še posebej težka. Naš fiskalni položaj že zdaj ni dober, saj vlada v zadnjih dveh letih s svojo razdelitveno ekonomiko ni delovala fiskalno ustrezno, na kar je opozarjal tudi fiskalni svet. Zdaj se nam namesto zasuka s pospeševanjem gospodarske rasti prej obetajo stabilizacijske politike, ki pa nam doslej v zgodovini niso šle dobro od rok.«
Razmere niso nič kaj rožnate niti v celotni EU, kjer je za letos predvidena triodstotna inflacija sicer nekoliko nižja kot pri nas, a je precej nižja tudi napovedana gospodarska rast, ki naj bi v EU dosegla le 0,8 odstotka. Zaradi tega so nekateri ekonomisti celo opozarjali ECB, naj se ne prenagli s sicer minimalnim dvigom ključne obrestne mere. »ECB si seveda ne želi ponoviti napak iz leta 2022, ko je prepozno ukrepala proti rastočim cenam po pretresih zaradi epidemije kovida in vojne v Ukrajini. A njeni sedanji ukrepi bi morali temeljiti na dejstvih, ne strahovih. Slednji sicer niso iz trte izviti, saj je vojna v Iranu dvignila cene energentov in letno inflacijo z 1,9 odstotka v februarju potisnila na 3,2 odstotka v maju, kar je bistveno več od želenega cilja ECB pri dveh odstotkih. Ker je energetski šok tokrat zajel ves svet in prizadel dobave nafte, plina, gnojil in drugih pomembnih dobrin, so inflacijski pritiski zdaj še večji kot ob izbruhu vojne v Ukrajini, ko je bila prekinjena le oskrba Evrope z rusko nafto in plinom.
Tveganje za recesijo
Inflacija na evroobmočju se je do konca leta 2022 dvignila na 10,6 odstotka, kar je bila gotovo velika napaka ECB, ki je noče ponoviti. A razmere so tokrat vendarle precej drugačne kot leta 2022, ko se je EU bojevala še z inflacijo po koncu epidemije, ko je gospodarstvo hitro raslo in je delovne sile močno primanjkovalo, ruski energetski šok pa je le prilil olje na že divjajoč požar. Povsem nasprotno je zdaj v EU gospodarska rast zelo šibka, obrestne mere pa so že dvignjene. Začasnega dviga cen energentov se ne bi smeli ustrašiti, saj se bo zaradi tega geopolitičnega šoka zmanjšalo tudi povpraševanje in oslabilo inflacijske pritiske. Zaradi višjih cen energentov, ki jih mora EU uvažati, bodo njena podjetja in gospodinjstva revnejša, zaradi česar se bodo zmanjšale poraba in naložbe. Zaradi ekonomske in geopolitične negotovosti bo ta učinek še večji, s tem pa tudi tveganje za recesijo.
Zaradi vsega tega ECB ne bi smela ukrepati, dokler ne bi bilo res prepričljivih dokazov o trajno visoki inflaciji. Čeprav se komu zdi modro ukrepati že vnaprej, to v resnici ni pametno,« opozarja Philippe Legrain, nekdanji ekonomski svetovalec predsednika evropske komisije Barrosa, ki je spomnil na hudo zmoto, ko se je leta 2011 ECB kljub finančni krizi evroobmočja ob kratkem sunku inflacije po začasni rasti cen nafte prehitro odzvala z dvema dvigoma obrestnih mer, kar je povzročilo dodatne težave gospodarstvu in terjalo hitro popravljanje odločitve iz Frankfurta. »Če bodo evropski centralni bankirji s še enim preuranjenim dvigom znova potisnili evroobmočje v recesijo, bodo spet načeli svojo kredibilnost,« je v svojem članku za Project Syndicate nekaj dni pred odločitvijo o dvigu zapisal Legrain.
Predsednica ECB Christine Lagarde je ob tokratni odločitvi o dvigu obrestne mere strahove, da bo dvig zarezal v gospodarsko rast, potisnila vstran, češ »da nismo v okolju, kjer ne bi bilo nobene rasti ali bi bila resno ogrožena«. »Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete na evroobmočju,« so zatrdili v ECB in napovedali, da bodo razmere tudi naprej natančno spremljali.
