Osebna zmaga: pri 70 letih znova shodil, rešilo ga je darovano »tekoče zlato«

Tony Newitt šteje spoštljivih 71 let in je v življenju marsikaj pretrpel, a v teh dneh se počuti, kot bi spet doživljal mladost, in se vsakega dne veseli kot otrok. Nov zagon in energijo mu je vlilo dejstvo, da spet lahko hodi, potem ko je lani čez noč ohromel in izvedel, da ima Guillain-Barréjev sindrom (GBS).

Tonyju, ki živi v Alcesterju v Warwickshiru, so leta 2024 najprej diagnosticirali raka na črevesju in jetrih, a po intenzivnem zdravljenju preiskave niso pokazale nobenih znakov bolezni več. Vendar se je marca lani, nekaj tednov po zadnji kemoterapiji, doma nenadoma zgrudil med odlaganjem smeti. Zdravniki so bili sprva zmedeni, kaj bi lahko povzročilo njegovo ohromelost, nato pa je njegov onkolog posumil na GBS, kar je potrdila tudi lumbalna punkcija. Povedali so mu, da verjetno ne bo nikoli več hodil, vseeno pa je pol leta zatem lahko sam odšel iz rehabilitacijske bolnišnice – in to v svojstvenem slogu ter precej nenavadni opravi.

Nenavadno

Izkušnja slavnega komika: »Zaradi plavanja v hladni vodi so mi v ušesih zrasle kosti«

»Zaradi moje starosti in razširjenosti GBS moja prognoza za okrevanje ni bila dobra. Rekli so mi, da morda nikoli več ne bom hodil. Prizadeto je bilo vse moje telo, razen mojih kognitivnih sposobnosti. Res si nisem mislil, da bi se mi lahko zgodilo kaj še slabšega. A nikoli nisem obupal. Zdravnikom sem zatrdil, da bom spet hodil, in ko bom, bom to storil v tutuju (v klasičnem baletnem krilu, op. a.). In tako sem tudi storil, ko sem po dolgem šestmesečnem bivanju oktobra lani ponosno odšel iz bolnišnice,« se spominja Tony, ki v najtežjih trenutkih ni izgubil ne upanja ne smisla za humor.

GBS je redka avtoimunska bolezen, ki jo povzroča pretirana reakcija imunskega sistema in ki prizadene periferni živčni sistem. Pogosto ga sproži virusna ali bakterijska okužba, kot sta gripa ali zastrupitev s hrano, zaradi česar se živci v rokah in nogah vnamejo in prenehajo delovati, kar pogosto vodi do začasne paralize, ki lahko traja od nekaj dni do več mesecev. Približno 80 odstotkov bolnikov dobro okreva, pet do deset odstotkov jih ne preživi, od 10 do 15 odstotkov pa je obsojeno na invalidski voziček. Simptomi sicer vključujejo mravljinčenje v nogah in rokah, mišično šibkost, ostro bolečino v nogah ali hrbtu, težave z dihanjem, vidom in govorom. Zdravljenje poteka z imunoterapijo, ki sčasoma prepreči, da imunski sistem napada živce.

Izdelava bistvenih zdravil

Ključni za Tonyjevo ozdravitev sta bili terapiji intravenskega imunoglobulina (IVIG) in izmenjave plazme. V desetih dneh je v univerzitetnih bolnišnicah Coventry in Warwickshire NHS Trust prejel pet infuzij IVIG in pet izmenjav plazme. Njegovi simptomi so se v nekaj dneh stabilizirali in lahko je začel obsežno fizioterapijo, ki jo po odhodu iz bolnišnice nadaljuje tudi doma. Nedavno je lahko prvič po treh letih spet odšel na družinske počitnice v tujino.

Skupaj s 37-letno hčerko Lauren zdaj pozivata, da še več ljudi razmisli o darovanju plazme. »Brez darovalcev krvi moje okrevanje ne bi bilo možno. Ljudje pogosto mislijo, da je kri potrebna le v nujnih primerih, vendar kri in plazma pomagata tudi ljudem, ki se soočajo s hudimi boleznimi in dolgim ​​okrevanjem, kot je bil primer pri meni. Zahvaljujem se vsem, ki že darujejo kri, in pozivam tudi druge, ki to lahko storijo. Njihova plazma je namenjena izdelavi bistvenih zdravil, ki rešujejo življenja,« poudarja hvaležni Tony.

Darovalci krvi

»Moj oče trdi, da je plazma, ki jo je prejel, edini razlog, da je lahko zapustil bolnišnico in začel znova graditi svoje življenje. Pravi, da mu je življenje vrnilo 'tekoče zlato'. Noben trud in nobena fizioterapija ne bi omogočila njegovega okrevanja brez plazemskih tretmajev,« dodaja Lauren, ki odtlej tudi redno daruje kri.

V Veliki Britaniji GBS vsako leto prizadene okrog 1300 ljudi. Šele pred petimi leti je bila na Otoku odpravljena prepoved uporabe plazme, ki so jo uvedli leta 1998 zaradi pomislekov ob izbruhu bolezni norih krav, zato Velika Britanija še vedno pokriva le 23 odstotkov povpraševanja po imunoglobulinih in je močno odvisna od uvoza, predvsem iz ZDA. Na drugi strani je Slovenija zaradi dolge in bogate tradicije krvodajalstva povsem samozadostna pri preskrbi s krvjo in svežo zamrznjeno plazmo za neposredno zdravljenje, presežke zbrane plazme pa pošiljamo v predelavo v tuje farmacevtske tovarne, od koder uvozimo končna zdravila iz krvne plazme.