Članek napeljuje na primerjavo omenjenega avstrijskega projekta z vetrno elektrarno Ojstrica v občini Dravograd, ki jo nameravajo postaviti Dravske elektrarne Maribor (DEM). V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn poudarjamo, da kljub temu, da se v neposredni bližini, na avstrijski strani meje, gradi vetrni park Lavamünd, takšni projekti v Sloveniji niso primerni. V Avstriji obstajajo določeni predpisi, ki pri nas manjkajo. Postopki umeščanja vetrnih elektrarn v prostor so pogosto bolj transparentni in vključujejo širšo javnost ter lokalne skupnosti. Vendar tudi tam podobno kot v drugih državah članicah EU in širše v svetu potekajo nenehne in intenzivne razprave o energetskem prehodu kot takem in o konkretnih načrtih za energetske projekte, med temi tudi za vetrne elektrarne. Na splošno se moramo državljani EU še vedno boriti za udeležbo in sodelovanje pri sprejemanju odločitev v postopkih odločanja o teh projektih, čeprav so razmere glede participativnosti in zaupanja lokalnih skupnosti v tovrstne projekte po različnih državah različne. Nenazadnje o tem priča prav posvetovalni referendum, ki je 12. januarja letos potekal na avstrijskem Koroškem. 51,5 odstotka volivcev se je izreklo za deželni zakon, ki bi zaradi varstva narave, vključno s krajino, prepovedal nadaljnje vetrne elektrarne na gorah in planinah Koroške. Prebivalci v vseh sedmih skupnostih, kjer so vetrne turbine že nameščene, ali pa jih načrtujejo, so se po poročanju medijev izrekli proti novim vetrnicam. Zato močno dvomimo v izjavo Floriana Havraneka, ki vodi razvoj vetrnih projektov pri Kelagu, da tam, »kjer prebivalstvo že ima izkušnje z vetrno energijo, naložbe načeloma podpira«.
Probleme in spore je treba reševati. Želeli bi si, da se rešujejo na participativen, demokratičen in trajnosten način in da bi bili procesi razprav, ki bi zadostili tem zahtevam, veliko bolj odprti, vključujoči in diskurzivni, kot so. Nedavno, 2. junija 2025, je državni svet na pobudo združenja organiziral posvet o vetrni energiji, prostoru in okolju – čas za razmislek. Žal so se vabljeni investitorji, med temi DEM, odločili, da na posvetu ne bodo sodelovali.
Projekti za vetrne elektrarne v Sloveniji so pogosto sporni in predstavljajo težka vprašanja za vse deležnike, od oblikovalcev politik do odločevalcev, občin, investitorjev in prebivalstva. Številna vprašanja, težave in spori pri teh projektih se redno razvijajo okoli podobnih tem: vpliv na naravo, okolje, živalski in rastlinski svet, vpliv na pokrajino, gospodarske panoge, kot je turizem, zdravstvena vprašanja, porazdelitev prihodkov, pa tudi vloga vetrne energije v energetskem sistemu, prostorsko planiranje in nacionalni predpisi, na primer glede obveznih razdalj od bivališč. Čeprav bi bilo treba večino teh vprašanj obravnavati že na državni ravni, jih redno sprožajo šele načrti za konkretne projekte, ki prinašajo preobrazbo, t. j. na lokalni ravni.
Poleg teh vsebinskih vprašanj so vsaj enako pomembna vprašanja transparentnosti upravnih postopkov, načinov odločanja in sprejemanja odločitev. Postopki umeščanja vetrnih elektrarn pogosto potekajo brez ustreznega vključevanja lokalnih skupnosti in prebivalcev. Potrebe lokalnih skupnosti niso razumljene in upoštevane in ne dajejo nikakršnega vpliva na izid, kar vodi do nezadovoljstva in občutka izključenosti.
V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn menimo, da Slovenija zaradi svoje majhnosti, goste poseljenosti in bogate naravne dediščine ni primerna za postavitev vetrnih elektrarn; opozarjamo, da bi tovrstni posegi lahko povzročili nepopravljivo škodo naravnim habitatom, krajini in biotski raznovrstnosti; izražamo skrb glede možnega onesnaženja vodnih virov in drugih okoljskih posledic; poudarjamo potencialne negativne vplive vetrnih elektrarn na zdravje ljudi, vključno z izpostavljenostjo hrupu in infrazvoku; opozarjamo na odsotnost jasnih predpisov glede minimalne oddaljenosti vetrnih turbin od stanovanjskih objektov ter pomanjkanje standardov za merjenje in omejevanje hrupa, kar po našem mnenju ogroža pravico ljudi do zdravega življenjskega okolja; in ugotavljamo, da postopki umeščanja vetrnih elektrarn potekajo brez ustreznega aktivnega vključevanja lokalnih skupnosti in prebivalcev.
Zato odločno nasprotujemo načrtom za gradnjo vetrnih elektrarn, kot je predvidena vetrna elektrarna Ojstrica, in pozivamo k ustavitvi vseh postopkov umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji. Pozivamo k ureditvi ustreznih pravnih okvirov, ki bodo zaščitili zdravje ljudi, naravno okolje in upoštevali voljo lokalnih skupnosti. Poudarjamo, da je treba pri načrtovanju energetskih projektov dati prednost trajnostnim rešitvam, ki so v skladu z naravnimi danostmi Slovenije in spoštujejo pravice njenih prebivalcev.
Felicita Medved, za Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn
Tea Lubej, za civilno iniciativo Ne vetrnim elektrarnam na Ojstrici
