V stranki Levica so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, bi se glasilo: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?« Za najmanjšo koalicijsko stranko je sicer odgovor glede na njen program jasen – »treba je vlagati v ljudi, ne pa v orožje«. A ker v poslanski skupini, ki jo vodi Matej T. Vatovec, premorejo zgolj štiri poslanske glasove, predlog za posvetovalni referendum pa mora z ustrezno večino potrditi državni zbor, smo o tem povprašali tudi preostale štiri parlamentarne stranke.
V Gibanju Svoboda niso za referendum, ponovili so, da bo država kljub povečanju obrambnega proračuna ohranila podporo drugim ključnim področjem, kot so stanovanjska politika in socialni programi. Če ne drugače, se bomo za socialno državo dodatno zadolževali, je pred časom dejal premier Robert Golob. Minister za obrambo Borut Sajovic iz kvote Svobode ob tem pravi, da je dvig obrambnih izdatkov neizogiben zaradi spreminjajočih se varnostnih razmer in potrebe po izpolnjevanju zavez v okviru Nata. Pravi še, da se razprava o tej temi politično izrablja, vendar je vlada odločena uresničiti dolgoročni načrt za okrepitev Slovenske vojske.
Hanovi niso odgovorili
Iz SDS in SD odgovora na vprašanje, ali in zakaj podpirajo oziroma ne podpirajo preverjanja glasu ljudstva glede obrambnih izdatkov, včeraj nismo prejeli. V stranki Janeza Janše so sicer dvigu sredstev za obrambo naklonjeni. Tako kot tudi krščanski demokrati. »V NSi ne podpiramo referenduma, saj je Slovenija polnopravna članica zavezništva Nata, iz česar izhajajo jasne pravice in obveznosti. Neusklajenost vladnih strank pri zagotavljanju naše varnosti je zaskrbljujoča in Slovenijo ter njene državljane postavlja v nevzdržen položaj.« Glede na to, da poleg Svobode referenduma ne podpira niti opozicija, je težko verjeti, da bi do njega tudi prišlo.
Da predlog za razpis takega referenduma podpira, ker ne razume dobro, zakaj je potrebna ta nenadna iracionalna oborožitvena histerija v Evropi, pa nam je povedala nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. »Podpiram Ukrajino in upam, da bo zdržala ruski pritisk, tudi ob materialni pomoči EU. Toda to ne pomeni, da se moramo vsi kar predati histeričnemu oboroževanju, kot da so ruske čete že na vratih Varšave, Berlina in Pariza ter ogrožajo Rim in Ljubljano. Zdi se mi, da je v ozadju oboroževanja tudi reševanje evropske avtomobilske industrije, ki je zaradi kitajske konkurence in ameriških carin v krizi, zdaj pa naj bi se preusmerila v vojaško industrijo.«
Slovenija ne sme slepo kimati Natu
Bivša poslanka Svobode nasprotuje tudi temu, da se Slovenija obnaša kot vazalna država, ki slepo kima vsemu, »kar si izmislijo v Bruslju, Natu in izsiljevalski Trumpovi Ameriki«. Njeno stališče je, da bi morala vlada o svojih načrtih, po katerih bomo že leta 2028 za vojsko namenjali več kot dve milijardi proračunskega denarja, vprašati državljane. »Slovenija ne glede na geografsko majhnost ni država palčica, ki se ne zmore ali ne zna suvereno odločiti, kam in kako bo vlagala svoj denar. Državljanov, ko govorimo o vojni ali o miru, oblast, ko sama bolj kot ne poslušno kima retoriki orožja, ne more kar izločiti iz procesa soodločanja.«
V stranki Demokrati pa so v odgovoru poudarili, da se mora država zaradi dejavnikov, kot so geostrateška pozicija, velikost, omejenost sredstev in mednarodna vpetost, osredotočiti na oblikovanje obrambnega sistema s krepitvijo odvračalne sposobnosti, kar pa zahteva stalne naložbe v obrambo tudi v odsotnosti neposrednih groženj. »Leta 2014 je Slovenija sprejela zavezo, da bomo namenili dva odstotka BDP za obrambo. Ker trenutno ne izpolnjujemo sprejetih zavez, to slabi položaj Slovenije v zvezi Nato in posledično tudi njen zunanjepolitični doseg,« so prepričani Logarjevi, zaradi česar referenduma ne podpirajo.
Posvetovalni referendum sicer državni zbor razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Pri tem izid referenduma ni zavezujoč. Politična higiena veli tudi, da poslanci nekaj dajo na voljo tistih, ki jim podeljujejo mandate, a obveza je v tem primeru zgolj politične narave. Nasprotno od zakonodajnega referenduma za posvetovalnega tudi ne veljajo omejitve iz 90. člena ustave, kjer so našteta področja, o katerih razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten. Na primer o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
