Poleg tega s poslovnim partnerjem iz teh gob izdelujeta ekstrakte oziroma tinkture in organizirata izobraževanja o gojenju gob, pod blagovno znamko Fungalist pa ponujata tudi različne produkte, s katerimi si lahko gobe vsak sam vzgoji kar v varnem zavetju svojega doma.
V Sloveniji imamo kar dobro gobarsko tradicijo, ampak v trgovinah pa kaj več kot šampinjonov, jurčkov pa morda še šitak težko dobiš. Zakaj je tako malo ponudbe eksotičnih oziroma zdravilnih gob, kot se jim tudi reče? Konec koncev te gobe veljajo za vir zdravja in so tudi cenjene v kulinariki.
Pridelovalcev teh gob je pri nas res zelo malo. V Sloveniji je še vedno zelo prisoten strah pred gobami, ki jih ne poznamo, te zdravilne oziroma funkcionalne gobe, kot se jim tudi reče, pa so precej nova stvar. Vsaj pri nas. Zato jih predvsem starejše generacije ne sprejemajo kot dela širše gobje družine, ampak vztrajajo pri gobah, ki jih poznajo. Torej pri šampinjonih, jurčkih, lisičkah in marelah. Poleg tega je še vedno zakoreninjen mit, da so gobe dobrodošle v jedeh bolj kot začimba, da jih ne smeš jesti vsak dan, da so težke, slabo prebavljive. To se je zgodilo zaradi tega, ker je veliko pogojno užitnih gob res težko prebavljivih, pa tudi ker lahko gobe, ki jih nabiramo v naravi, vsebujejo precejšnje količine težkih kovin. Mlajše generacije pa so jih začele spoznavati in povpraševanje po njih med njimi počasi narašča. Predvsem je veliko zanimanja za zdravilne tinkture, ne toliko za sveže gobe. Zdi se mi, da je rast zanimanja podobna kot pred desetimi leti za pripravke iz industrijske konoplje, predvsem CBD-kapljice.
Zakaj pa potem ni več pridelovalcev, če zanimanje po teh gobah in zdravilnih pripravkih iz njih raste?
Zato ker je pridelava precej zahtevna, vse delo poteka ročno in zajema veliko korakov do vzgojene gobe, od razvoja kulture, micelija, substratov … Najtežji del pa je, da sploh ustvariš dovolj povpraševanja. V Sloveniji je še tako majhen krog uporabnikov teh gob, da od tega težko preživiš, če se ukvarjaš zgolj z butično pridelavo gob. Meni je v petih letih uspelo ustvariti svoj trg, tako da lahko od tega živim in hkrati vlagam v znanje in posel.
Je morda malce kriva tudi cena, saj kilogram šitak ali resastega bradovca stane tudi več kot dvajset evrov?
Nedvomno. Večkrat kdo omeni, da za ta denar lahko kupi bistveno več šampinjonov ali kakšnih drugih gob. Ampak pri gobah, vzgojenih na tak način, kot jih vzgajam sam, jih je nemogoče prodajati po nižji ceni, ljudje pa vse gojene gobe enačijo s šampinjoni, ki so res bistveno cenejši.
Kako ste pravzaprav padli v ta čarobni svet gliv in gob?
Leta 2016 sva s prijateljem začela prve poskuse, leta 2020, v času covida, pa sem ostal brez službe, delal sem namreč v hotelu, tako da sem se odločil, da se bom pač začel ukvarjati z gobami in v njih iskati glavni vir prihodkov. Vse pridobljeno znanje v zvezi z gojenjem gob v glavnem bazira na youtube videih, literaturi in ogromno kilogramov zavrženih substratov. Povezal sem se tudi z gojitelji iz drugih evropskih držav in ZDA. Gobe so postale del mojega življenja, predvsem zato, ker so me zanimale njihove zdravilne učinkovine, in kakšen vpliv imajo na posameznika. Tudi sam sem imel osebno izkušnjo s hudo izgorelostjo, pri iskanju ravnovesja pa sem si pomagal s svetlikavo pološčenko in resastim bradovcem.
Je gojenje teh eksotičnih gob bolj zahtevno od gojenja gob, kot so šampinjoni ali pa šitake in bukovi ostrigarji, ki so bolj komercialne narave in tudi bolj dostopni v trgovinah?
Pridelava šampinjonov je povsem drugačna, pri drugih gobah, kot so ostrigarji ali pa šitake in resasti bradovec, pa zelo podobna. So določena odstopanja, kaj vsaki posamezni vrsti bolj ustreza, da dobro uspeva, vendar je pridelava načeloma enaka, če govorimo o gobah, ki so namenjene za prehrano. Za gobe, ki jih uporabljamo v tinkturah, pa so postopki pridelave precej drugačni, da dobimo iz njih tiste učinkovine, ki jih iščemo.
So pa te eksotične gobe moderne tudi med vegani in veljajo za nadomestek mesa.
To je res, ker se da z njimi posnemati meso in se njihov okus lahko zelo približa mnogim mesnim jedem. Veganske restavracije na primer pripravljajo zrezke iz resastega bradovca, moderni so ostrigarji … Ampak teh restavracij je le za vzorec. Danes se veliko več kot s samo proizvodnjo in prodajo svežih gob in paketov za gojenje gob doma ukvarjam s tinkturami iz zdravilnih gob in izobraževanjem posameznikov, ki bi radi gobe gojili v domačem gospodinjstvu. Vseeno pa sodelujem tudi z nekaj lokalnimi restavracijami, najdlje z gostilno Repovž iz Šentjanža in Hišo Fink iz Novega mesta. Zanimanja za sveže gobe v Novem mestu pravzaprav ni veliko, še največ se povprašuje po resastem bradovcu in šitakah, za tinkture pa strmo narašča.
Torej gre danes pridelava teh gob veliko bolj v smer proizvodnje prehranskih dopolnil kot pa za samo kuharijo?
Da. V svetu alternativne medicine in prehranskih dopolnil so vse bolj priljubljeni pripravki iz zdravilnih gob. V kulinariki pa, kot sem že omenil, ljudje še vedno bolj prisegajo na klasiko, ki jo dobro poznajo. Zato tudi ni pričakovati, da bodo te gobe kaj kmalu bolj prisotne pri večjih trgovcih.
Pa je dovoljeno uporabljati trditve, da imajo pripravki iz gob zdravilne lastnosti?
Tega, da gobe pozdravijo kakšno bolezen, ne smeš trditi, vemo pa, katere učinkovine posamezne gobe vsebujejo in kako te učinkovine vplivajo na določene bolezni. To pa so znanstveno dokazane trditve in o njih lahko govorimo. V Aziji določene pripravke iz gob uporabljajo tudi v bolnišnicah in so na seznamu uradnih zdravil. Pri tinkturah iz medicinskih gob, kot sta na primer svetlikava pološčenka in resasti bradovec, je pomembno poudariti tudi to, da se ne uživajo dolga obdobja ali pa vsak dan, ampak se naredi le posamezna kura, ki se nato prekine in pozneje lahko ponovi.
Torej bodo gobe v prihodnosti igrale pomembnejšo vlogo v sodobni preventivni medicini in se bodo približale slovesu, kot ga imajo razna zelišča in užitne divje rastline?
O tem sem prepričan, sploh zato, ker se dober glas o gobah in njihovih učinkih širi predvsem od ust do ust, kar pomeni, da so ljudje, ki jih uporabljajo, z njimi zadovoljni, saj jim pomagajo v vsakdanjem življenju, pa tudi zato, ker vedenja o zdravilnih učinkovinah, ki se skrivajo v gobah, pri nas še ni toliko. Pred kratkim sem bil na festivalu alternativne medicine in tam nas je bilo pet ponudnikov pripravkov iz gob. Zanimivo se mi je zdelo, da več kot osemdeset odstotkov kupcev sploh ni vedelo, da pripravki iz gob obstajajo. Pa so to ljudje, ki uporabljajo alternativne načine zdravljenja.
Organizirate tudi delavnice o gojenju gob. Je za to veliko zanimanja?
Odvisno od sezone in lokacije. Zanimivo je, da je bilo že takrat, ko sem po Sloveniji še razvažal sveže gobe, največ povpraševanja na Štajerskem in v Ljubljani, in še danes je največ kupcev tinktur prav iz Štajerske. Na delavnice k meni v Novo mesto pa prihajajo tudi od dosti dlje, na primer iz Trsta, Prekmurja, Avstrije in Koroške. Tako da bi lahko rekli, da ljudi to precej zanima.
