Prebivalci, ki bodo po prebolelem raku uveljavljali tako imenovano pravico do pozabe, bodo lahko svojo zahtevo vložili pri izbranem osebnem zdravniku. Enako bo veljalo po okužbi z virusom hepatitisa C ali virusom HIV. Posamezniki bodo lahko to urejali ustno ali pisno, v fizični ali elektronski obliki, je razvidno iz ta teden objavljenega pravilnika.
Rok za izdajo je 30 dni
Pravica do pozabe omogoča prebivalcem, da pogodbe za življenjsko ali kreditno zavarovanje ter kreditne pogodbe za nepremičnine sčasoma sklepajo pod pogoji, kakršni bi veljali, če jih rak, hepatitis C ali HIV ne bi doleteli. Pravilnik je že veljaven, a ga bodo začeli v zdravstvu uporabljati po 30 dneh. Ljudje, ki so preboleli raka, bodo v svoji zahtevi pojasnili, kakšna je bila vrsta raka, za katero so zboleli, kakšen je bil njegov tip in kakšen stadij. V primeru HIV in hepatitisa C pa bodo vlagatelji zahteve za izdajo zdravniškega potrdila navedli, za katero okužbo gre.
Posameznik bo pri tem izrazil svoje mnenje, kdaj je bilo aktivno zdravljenje končano ali začeto. Izrekel se bo tudi o tem, da v obdobju po koncu ali začetku aktivnega zdravljenja ni bilo znakov ponovitve bolezni ali okužbe. V zahtevi bo pojasnil še, da zdravniško potrdilo potrebuje pri sklenitvi zavarovalne pogodbe in kreditne pogodbe za nepremičnino.
Zahtevo bo izbrani osebni zdravnik evidentiral v zdravstvenem kartonu. Ali so pogoji za pravico do pozabe izpolnjeni, bo ugotavljal na podlagi podatkov v centralnem registru oziroma v zdravstvenem kartonu. Za izbranega osebnega zdravnika v času njegove odsotnosti šteje tudi nadomestni zdravnik, v tej vlogi pa bodo delovali tudi zdravniki v tako imenovanih dodatnih ambulantah za prebivalce brez osebnega zdravnika. Če izbrani zdravnik iz podatkov centralnega registra ali iz zdravstvenega kartona ne bo mogel določiti konca ali začetka aktivnega zdravljenja ali ko ne bo mogel ugotoviti drugih pogojev za pravico do pozabe, bo moral potrebni podatek pridobiti od posameznikovega lečečega zdravnika.
Izbrani osebni zdravnik bo potrdilo o izpolnjevanju pogojev za uveljavljanje pravice do pozabe izdal na obrazcu, ki je del pravilnika. Rok, ki so ga v zdravstvenem resorju predvideli za njegovo izdajo, je 30 dni od prejema zahteve. Če ne bo mogoče pravočasno pridobiti podatka, ki ga posreduje posameznikov lečeči zdravnik, se bo rok za izdajo zdravniškega potrdila podaljšal za 15 dni. Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje pravice do pozabe bo posameznik pri zavarovalnici in kreditodajalcu izkazoval z zdravniškim potrdilom, ki ni starejše od šestih mesecev. Izdajo potrdil v tem primeru krije zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela.
Obeta se več izjem s »hitrejšo« pravico
Lani sprejeti zakon pravico do pozabe predvideva za ljudi, pri katerih je od konca aktivnega zdravljenja raka, ne da bi se bolezen ponovila, minilo sedem let. Pri okužbi z virusom hepatitisa C je predvidena za posameznike, ki pred zdravljenjem niso imeli napredovale bolezni jeter oziroma nekaterih soobolevnosti in pri katerih je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece. V primeru okužbe s HIV pa je pogoj za pravico do pozabe to, da je od začetka aktivnega zdravljenja minilo eno leto.
Glede na aktualni predlog pravilnika o seznamu bolezni so predvidene tudi izjeme, pri katerih bo lahko bolnik po prebolelem raku pravico do pozabe uveljavljal že prej. Pri raku dojke bi štel stadij: pri prvem bi bilo uveljavljanje pravice mogoče po letu od zaključka aktivnega zdravljenja, pri kasnejših stadijih pa po petih letih. Bolnike z rakom prostate z majhnim tveganjem bi obravnavali enako kot ljudi, ki niso nikoli zboleli za rakom, pravica do pozabe bi torej nastopila takoj. Pri drugih rakih prostate pa bi bilo obdobje po zaključku aktivnega zdravljenja brez ponovitve bolezni, ko bi bolnik na pravico do pozabe še čakal, petletno. Pri malignem melanomu bi, odvisno od stadija, to obdobje trajalo tri mesece, dve leti ali pet let. Pri ljudeh, ki so za katero koli vrsto raka zboleli v otroštvu oziroma so bili ob postavitvi diagnoze stari do 21 let, pa bi moralo po zdravljenju miniti pet let, razen ko bi bilo že sicer predvideno krajše obdobje. Predlog predvideva še nekatere druge izjeme, iz njega je razvidno tudi, da bi lahko dodatne posebnosti pri pravici do pozabe določili naknadno. Spomnimo, da so si za pravico do pozabe dolgo prizadevali v združenjih bolnikov z rakom, njeno zakonsko urejanje pa je podprla tudi stroka s tega področja.
