V času, ko Evropa poskuša najti odgovor na vse bolj agresivno globalno tekmo za tehnološko prevlado, se je na Bledu zbralo več kot 20 vodilnih ljudi regionalne finančne industrije, da bi razpravljali o vprašanjih, ki bodo zaznamovala naslednje desetletje bančništva in plačil.
Prva izdaja konference Money Talks, novega formata, ki ga organizira Money Motion, je potekala v prenovljenem Sokolskem domu, zgodovinski stavbi, ki je danes del kampusa IEDC Poslovne šole Bled. Za razliko od velikih konferenc z več tisoč obiskovalci je bila konferenca Money Talks zasnovana kot prostor, kjer ključne pogovore vodijo ljudje, ki sprejemajo odločitve – bankirji, regulatorji, fintech podjetniki, vlagatelji in tehnološki voditelji.
Medtem ko so si čez dan sledile teme, kot so umetna inteligenca, digitalni evro, kibernetska varnost in prihodnost plačilne infrastrukture, se je ena ideja prepletala skozi skoraj vsako razpravo: Evropa vstopa v obdobje, v katerem ne more biti več odvisna izključno od tuje tehnologije.
Evropa med odprtim trgom in tehnološko suverenostjo
Eno od predavanj, ki je odprlo največ vprašanj, je imel Boris Martinović iz Mastercarda, ki je spregovoril o konceptu tehnološke suverenosti.
Izhajajoč iz ekonomskih teorij in zgodovinskih podatkov je Martinović opomnil, kako je rast mednarodne trgovine po drugi svetovni vojni, ob hkratnem znižanju logističnih in tehnoloških stroškov, privedla do doslej nepredstavljive rasti globalne blaginje.
Vendar je opozoril, da se svet danes ponovno premika proti protekcionizmu.
"Ključno vprašanje ni, ali je treba graditi tehnološko suverenost, ampak kako to storiti, ne da bi pri tem porušili sistem, ki je desetletja ustvarjal blaginjo," je sporočil.
Njegova teza je bila, da mora Evropa razvijati lastne strateške zmogljivosti in zmanjševati ključne odvisnosti, vendar brez zapiranja pred mednarodnim sodelovanjem, inovacijami in tržno konkurenco.
Prav ta dilema se je kasneje čez dan pojavljala v razpravah o umetni inteligenci, digitalnih plačilih in evropski finančni infrastrukturi.
AI ni več eksperiment
Kako hitro umetna inteligenca spreminja finančni sektor, je pokazal Reinhard Höll, tehnični direktor (CTO) NLB Skupine.
Opozoril je, da danes skoraj vsi zaposleni v NLB uporabljajo orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, in da se razvija vrsta konkretnih poslovnih aplikacij.
Največ pozornosti je pritegnila njegova ocena, da se je produktivnost IT razvoja v posameznih segmentih povečala tudi za 80 odstotkov zahvaljujoč implementaciji AI. Takšne številke bi pred le nekaj leti zvenele kot optimistična napoved. Danes jih bankirji predstavljajo kot rezultate, ki jih že dosegajo.
To ne pomeni, da bo umetna inteligenca zamenjala ljudi, pomeni pa, da bo zelo hitro spremenila način, kako se razvijajo izdelki, obdelujejo podatki in sprejemajo poslovne odločitve.
Digitalni evro ni nadomestek za gotovino
Veliko zanimanje je vzbudila tudi razprava o digitalnem evru, projektu, ki ga Evropska centralna banka razvija kot digitalno obliko uradne evropske valute.
Eden najbolj seznanjenih sogovornikov na to temo je bil Marko Pahor, viceguverner Banke Slovenije in član vrste evropskih delovnih skupin, ki sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti evropskih plačilnih sistemov.
Pahor je poskušal razbiti nekaj pogostih zmot, ki se pojavljajo v javnosti. "Fizična gotovina vedno deluje, razen v digitalnem svetu. Digitalni evro bo deloval prav tam. To je odpornost sistema," je dejal.
Glede zasebnosti uporabnikov je poudaril, da popolna anonimnost in zaščita pred goljufijami ne moreta hkrati obstajati v istem sistemu. "Če želite določeno raven zaščite, ne morete biti popolnoma anonimni."
Vprašanje zasebnosti je eno najbolj občutljivih v razpravah o digitalnem evru, Pahor pa meni, da bo prav iskanje ravnovesja med zaščito državljanov in varnostjo sistema eden ključnih izzivov projekta.
Hkrati zavrača tezo, da bi digitalni evro lahko zamenjal gotovino. "Ne verjamem, da bo digitalni evro postal edino plačilno sredstvo. Gotovina bo še naprej obstajala."
Kljub temu je prepričan, da je projekt pomemben za evropsko strateško avtonomijo.
"Evropa se je končno zbudila in potrebuje več suverenosti," je dejal ter digitalni evro opisal kot evropsko infrastrukturo za prihodnost plačevanja.
Plačila kot strateški posel
Da se plačila ne obravnavajo več le kot pomožna bančna storitev, je pokazala razprava na panelu "The Payments Powering Slovenia".
Simon Steinman, svetovalec uprave NLB Skupine, je poudaril, da so plačila danes eden od treh strateških stebrov razvoja NLB do leta 2030.
Potencial za rast je še vedno velik, je poudaril, saj se gotovina v regiji uporablja bistveno več kot v nekaterih zahodnoevropskih državah, medtem ko hkrati narašča uporaba digitalnih denarnic, takojšnjih plačil in novih oblik digitalnega poslovanja.
V razpravo se je vključil tudi Sašo Knap iz Bankarta, podjetja, ki upravlja ključne dele slovenske plačilne infrastrukture. Njegovo sporočilo je bilo preprosto: hitrost in preprostost plačevanja sta za uporabnike pomembni, vendar brez varnosti in odpornosti sistema nimata dejanske vrednosti.
Prihodnost se ne bo gradila le s tehnologijo
Čeprav so umetna inteligenca, digitalni evro in plačilne inovacije prevladovali v programu, je bil morda najbolj zanimiv zaključek konference tisti, ki se je najmanj nanašal na tehnologijo.
Skoraj vsi govorci so se strinjali, da največji izzivi niso več tehnični. Tehnologije, kapital in znanje obstajajo.
Vprašanje je, ali lahko institucije, podjetja in države dovolj hitro prilagodijo način razmišljanja svetu, ki se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Po tem se bo, kot kaže, merila uspešnost Evrope v prihajajočem desetletju. Prav o tem je bilo govora na Bledu.
