V vitrinah Zakladnice Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je do 4. oktobra na ogled razstava Med obrambo in trgovino: Grad, simbol mesta Ljubljane, so razstavljene izbrane najdbe iz najnovejših arheoloških raziskav na grajski bastiji, ki potekajo od sredine lanskega decembra pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju z Arheološkim raziskovalnim konzorcijem za Ljubljano (ARKLJ). Razstavljeni srednjeveški predmeti prikazujejo dve podobi grajskega življenja – njegov trgovski in obrambni vidik.
V prvi vitrini sta predstavljeni natančno izdelani kamniti krogli, približno enake velikosti in težki okoli deset kilogramov, ki sta po besedah vodje projekta in kustosa razstave Martina Horvata iz Mestnega muzeja Ljubljana imeli veliko rušilno moč.
Na prvi pogled preprosti najdbi sta sled pomembnega tehnološkega preobrata srednjega veka. »Strelno orožje se je v našem prostoru začelo uveljavljati že v 14. stoletju. V 15. stoletju pa je topništvo postalo pomemben del vojaške moči, uporabljeno je bilo tudi ob obleganju Ljubljane, ki so ga leta 1442 izvedli celjski grofje,« so pojasnili v spremnem besedilu razstave. Kamniti krogli so najverjetneje izdelali za streljanje z bombardo, zgodnjo obliko topa. Na ljubljanskem gradu naj bi v 15. stoletju imeli vsaj dve bombardi.
V ozadju krogel so razstavljene puščične osti, in sicer sta dve za samostrel in ena za lok. Osti za samostrel so bile večinoma večje, težje in krajše od tistih za lok ter so imele daljši domet in boljšo prebojnost. »Lokostrelci in samostrelci so bili v srednjem veku posamezniki iz nižjih družbenih slojev, a so imeli v vojski priznan status; ta je bil sicer nižji od položaja vitezov, vendar višji od statusa pripadnikov pehote,« so še na razstavi s podatkom pospremili najdbe.
Grad prilagojen strelnemu orožju
Na razstavi je kustos pojasnil, da je strelno orožje, ki je počasi prevzemalo glavno vlogo v obrambi, povzročilo popolno spremembo arhitekture grajskega objekta. »Starejši srednjeveški grad so porušili in postavili novega, ki je bil prilagojen za strelno orožje, in tako je nastal grad, ki ga zdaj poznamo,« je povedal Horvat. V 15. stoletju, kot je tudi poudaril vodja arheoloških raziskav Matic Perko iz Skupine Stik, je nevarnost turških vpadov tako sprožila obsežno utrjevanje gradu. To je čas cesarja Friderika III., ki je ukazal prenovo obrambnega sistema, in v to obdobje spada tudi najpomembnejše odkritje najnovejših raziskav, ki je bilo po Perkovih besedah doslej znano samo na načrtih. Nanj so čakali desetletja, zdaj pa so ga prvič tudi arheološko potrdili. Gre za drugi vhod v grajski kompleks, ki je bil neposredno povezan z Mestnim trgom. »Ljubljanski grad ima specifiko, in sicer, da sta bila na majhnem prostoru bastije dva vhoda v grajski kompleks. Vhodni stolp, ki je grad povezoval s Starim trgom, smo odkrili leta 1988 in zdaj tega, ki je bil povezan z Mestnim trgom,« je dve najdbi, odkriti v razponu 38 let, predstavil Horvat.
Arheološka raziskovanja na območju Ljubljanskega gradu sicer potekajo že od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so prve raziskave izvedli v okviru konservatorskih posegov. Leta 1988 so arheologi Mestnega muzeja Ljubljana v sodelovanju z ljubljansko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ob načrtovani prenovi gradu začeli izvajati obsežnejše, sistematične zavarovalne raziskave. Te so razkrile sledove poseljenosti grajskega griča od prazgodovine vse do novega veka. Pri čemer so letošnja izkopavanja, ki pomenijo zaključek več kot 60-letne zgodovine izkopavanj na tej lokaciji, poleg predstavljenih odkritij na razstavi prinesla tudi nove najdbe iz časa antike, med drugim novec iz 4. stoletja in ostanke antičnega kovaškega ognjišča.
Trgovska vloga ljubljanskega gradu
Med raziskavami so odkrili tudi številne novce, ki segajo od začetka 13. in vse do 19. stoletja. Obsežne novčne najdbe pa so po besedah vodje raziskav Helene Rismondo arheologe presenetile, saj po navadi ob gradovih ni takšne količine tovrstnih najdb. Pričajo pa o tem, da je ljubljanski grad poleg obrambne vloge živel tudi s trgovsko dejavnostjo, kar je fenomen, ki strokovnjake še vedno preseneča. Na razstavi si je mogoče ogledati izbor najdenih novcev, plombe in pečatnik.