Med izkopavanji, ki so se začela leta 2022, so v dveh jarkih odkrili najmanj 77 človeških okostij brez glav, ki so bila naključno razmetana, piše spletni portal Science Alert.
Naselbina Vrable je pripadala kulturi linearne trakaste keramike (LBK), ki združuje najzgodnejše kmetijske skupnosti v Evropi. Ta kultura je nastala v Karpatski kotlini in se je pred približno 7500 leti razširila po srednji Evropi. Sama naselbina je obsegala na stotine bivališč, vključno z dolgimi hišami, ki so bile združene v tri četrti, vsaka od njih pa je merila skoraj 16 hektarjev.
Telesa brez glav
Z raziskavami so do avgusta lanskega leta identificirali skupno 112 oseb, vendar arheologi pričakujejo, da bo to število z nadaljevanjem del še naraščalo. Del pokojnikov je bil pokopan na tradicionalen način v grobnih jamah poleg hiš, s priloženimi darovi, kot so keramične posode in žrtvovane mlade ovce. Vendar pa je jugozahodna četrt, edina, ki sta jo obdajala dva jarka, služila za drugačno vrsto pokopov. V jarkih so namreč našli okostja brez glav v različnih stanjih ohranjenosti. Edina izjema je bila otroška lobanja, ki so jo našli med telesi odraslih.
Ritualno odstranjevanje lobanj
Čeprav bi ob prvem pogledu na najdbo lahko pomislili na nasilje, arheologi menijo, da gre za zapletene družbene prakse. »Nasprotno, imamo dokaze, da so bili ti pokopi, ki se nam zdijo nenavadni, del družbenih praks, ki so oblikovale lokalne in širše odnose, ter kažejo le omejene znake spopadov ali krize,« je za Science Alert izjavil Martin Furholt, arheolog z Univerze v Kielu in vodilni avtor študije.
Sledi na kosteh nakazujejo, da so bile glave previdno ločene z ostrimi orodji, in ne nasilno odsekane. »Prve analize kažejo, da tukaj ni šlo za nasilno obglavljenje, temveč za vešče odstranjevanje lobanj,« je pojasnila biološka antropologinja Katharina Fuchs z iste univerze.
Ustaljena praksa v neolitiku
Dokazi z drugih evropskih najdišč iz istega obdobja odpirajo številne možnosti – od lova na glave do človeškega žrtvovanja ali simbolične kraje identitete. V drugih naselbinah kulture linearne trakaste keramike so namreč že ugotovili pokole celotnih družin in mučenja z lomljenjem nog pred usmrtitvijo.
Zdi se, da je bilo obglavljanje razširjeno po vsej neolitski Evropi, kar nakazuje, da je šlo za ustaljeno prakso, morda v sklopu magičnih ali ceremonialnih obredov, posvečenih prednikom ali božanstvom. »Izhajati moramo iz dejstva, da so imele te prakse popolnoma drugačen pomen, kot bi ga imele v današnji družbi. Prav zato jih je tako težko interpretirati,« zaključuje Furholt.
V naslednji fazi raziskave bodo strokovnjaki analizirali kosti in artefakte, da bi odkrili sorodstvene vezi med pokopanimi, njihov način življenja in druge demografske podrobnosti. Arheologi morajo raziskati še skoraj 160 metrov sistema jarkov, kjer bi se lahko skrivalo še več obglavljenih teles.