Naravni podnebni pojav, ki se pojavlja na dve do sedem let, nastane, ko se površinske vode v vzhodnem delu Tihega oceana nenavadno segrejejo. Posledično lahko narastejo globalne temperature, kar poveča verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Zadnji el niño je trajal od maja 2023 do marca 2024 in pomembno prispeval k rekordnim svetovnim temperaturam. Po vsem svetu so se takrat pojavili smrtonosni vročinski valovi, obsežni gozdni požari in poplave.
Med najbolj vročimi leti v zgodovini meritev
Leto 2026 je že zdaj med kandidati za eno najtoplejših let doslej. Najnovejša sezonska napoved Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) kaže, da so nadpovprečne temperature zelo verjetne tudi v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih.
Evropa je že maja doživela smrtonosen vročinski val, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo temperature do 40 stopinj Celzija in tako imenovane tropske noči v številnih sredozemskih državah.
Vendar el niño ne vpliva zgolj na temperature. Strokovnjaki z nizozemskega Inštituta za izobraževanje o vodah IHE Delft opozarjajo, da lahko pojav sproži vrsto negativnih posledic, med drugim suše, prehransko negotovost in celo pomanjkanje električne energije.
Vpliv na proizvodnjo čiste energije
Pomanjkanje padavin in nizki pretoki rek lahko povzročijo obsežne težave pri oskrbi z električno energijo, zlasti v državah, kjer ima hidroenergija pomembno vlogo v energetskem sistemu. Posledično se lahko povečajo stroški proizvodnje elektrike in izpusti ogljikovega dioksida, saj morajo dobavitelji poseči po fosilnih gorivih, kot sta premog in nafta.
Takšne težave so bile opazne že pred nastankom novega el niña. Norveška, ki jo zaradi obsežnega sistema jezov pogosto označujejo za »največjo evropsko baterijo«, je po topli in suhi zimi imela najnižje zaloge snega v zadnjih dveh desetletjih.
Po ocenah strokovnjakov je zaradi tega nastal primanjkljaj približno 25 teravatnih ur energije, kar zadostuje za letno oskrbo približno 2,5 milijona gospodinjstev oziroma predstavlja skoraj petino lanske norveške proizvodnje hidroenergije. Visoke temperature lahko zmanjšajo tudi učinkovitost sončnih elektrarn. Pojav, znan kot »sončni paradoks«, pomeni, da več sonca ne prinese nujno več električne energije.
»Pogosta zmota je, da več sonca vedno pomeni več energije,« pojasnjuje Ioanna Vergini, ustanoviteljica platforme wfy24.com, ki spremlja vremenske podatke in podnebna tveganja. Fotovoltaične celice namreč pri višjih temperaturah izgubljajo učinkovitost. Za vsako stopinjo nad 25 stopinjami Celzija se njihova zmogljivost zmanjša za približno 0,4 do 0,5 odstotka, pojasnjuje strokovnjakinja.
Težave s preskrbo s prehrano
Inštitut IHE Delft, ki deluje v številnih regijah, ki jih el niño neposredno prizadene, opozarja, da bi se lahko težave s preskrbo s hrano v prihodnjih dveh letih še zaostrile, največje posledice pa bi čutili na že tako ranljivih območjih, kot je na primer Nikaragva. Pomanjkanje dežja in nizki vodostaji rek bodo prizadeli tudi kmetijske površine v Kolumbiji, severovzhodni Braziliji in Indiji. Kmetje bodo prisiljeni omejevati namakanje ali pa se bodo bolj zanašali na podtalnico, kar povečuje tveganje njene prekomerne izrabe.
Posledice bi lahko občutila tudi Evropska unija, ki vsako leto iz drugih držav uvozi za približno 188,6 milijarde evrov hrane. Med najbolj ranljivimi pridelki so pšenica, koruza in kakav, ki so posebej občutljivi za ekstremne vremenske razmere.
Evropi grozi huda suša
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko el niño v letih 2026 in 2027 sprožil obsežne suše po svetu, pri čemer Evropa ne bo izjema. Po ocenah IHE Delft bodo toplejše in bolj suhe vremenske razmere povečale tveganje vročinskih valov in gozdnih požarov. Izkušnje iz let 2018 in 2022 kažejo, da imajo takšne suše pomembne posledice za ekosisteme in zdravje ljudi.
Nižji pretoki evropskih rek bodo zmanjšali razpoložljivost sladke vode, kar lahko vodi do omejitev v kmetijstvu in oteži hlajenje elektrarn. »Prihajajoči el niño nas opominja, da suša ni zgolj okoljski problem,« poudarja profesor Micha Werner, strokovnjak za odpornost proti suši na oddelku za vodne vire in ekosisteme pri IHE Delft. »Vpliva na prehranske sisteme, proizvodnjo energije, gospodarstvo, ekosisteme in kakovost življenja ljudi. Odpornost lahko gradimo le z ukrepanjem, še preden se kriza razvije.«
»Podnebne spremembe bi nas morale bolj skrbeti«
Prihod el niña je po svetu sprožil veliko medijske pozornosti. Nekateri podnebni znanstveniki opozarjajo, da javna razprava preveč poudarja el niño, premalo pa dolgoročni vpliv podnebnih sprememb. Raziskovalci z Univerze Columbia so v nedavni študiji zapisali, da je sicer pomembno spremljati moč in pogostost el niña ter vpliv globalnega segrevanja nanj, vendar je še pomembnejše vprašanje izjemno hitro segrevanje površine oceanov po svetu.
Meteorologi ocenjujejo, da običajni el niño začasno poveča globalno povprečno temperaturo za približno 0,1 do 0,2 stopinje Celzija. To je bistveno manj od dolgoročnega segrevanja, ki ga povzroča človekova dejavnost in ki je globalno temperaturo Zemljine površine že zvišalo za približno 1,3 do 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
»El niño je naravni pojav,« poudarja podnebna znanstvenica Friederike Otto z londonskega Imperial Collegea. »Pride in mine. Podnebne spremembe pa se bodo še naprej stopnjevale, dokler ne bomo prenehali uporabljati fosilnih goriv. Zato so podnebne spremembe tiste, ki bi nas morale najbolj skrbeti.«
