Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je sporočila, da se bo ta el niño v preostanku leta 2026 verjetno še okrepil, kar bo povzročilo več ekstremnih vremenskih pojavov po večjem delu sveta. Več napovedi nacionalnih vremenskih agencij nakazuje, da bi se ta pojav lahko razvil v enega najmočnejših doslej – v tako imenovani super el niño, piše britanski BBC.
Napovedovanje natančnega časa in moči el niña je lahko velik izziv, zato znanstveniki za morebitne namige podrobno opazujejo razmere v ključni regiji: osrednjem Pacifiku.
Kaj je el niño
El niño nastane, ko sprememba vetrovnih vzorcev omogoči, da se toplejše vode razširijo po tropskem Tihem oceanu. Pojav el niña so sicer napovedali, a številni znanstveniki menijo, da bi bil sedanji lahko nenavadno močan.
»Močno smo prepričani, da prihaja velik dogodek,« je rekel profesor Adam Scaife, vodja oddelka za mesečne do desetletne napovedi pri britanskem uradu za meteorologijo (Met Office). »Lahko bi šlo celo za rekorden pojav.«
Merjenje moči
Temperature morske gladine v pacifiški nadzorni regiji naravno nihajo nad in pod povprečjem. Ko se za daljše obdobje segreje ali ohladi za več kot pol stopinje Celzija glede na izhodišče, so izpolnjeni pogoji za el niño ali njegovo hladnejšo sestro la niño.
Segrevanje za več kot dve stopinji Celzija označuje »zelo močan« ali tako imenovani super el niño.
Od leta 1950 je bilo zabeleženih le nekaj takšnih primerov. Napovedi kažejo, da bi se ta novi el niño lahko izenačil s preteklimi vrhunci ali jih celo presegel.
Del razloga, da znanstveniki pričakujejo močan el niño, se skriva globoko pod morsko gladino.
Podatki s satelitov, boj in oceanografskih plovcev kažejo na ogromen val nenavadno tople vode – ponekod tudi za več kot šest stopinj Celzija nad povprečjem –, ki se na globini nekaj sto metrov pomika proti vzhodu čez Pacifik.
Toplota teh voda se »lahko kosa z nekaterimi najmočnejšimi pojavi el niña, kar smo jih kdaj videli, je povedala Michelle L'Heureux, fizikalna znanstvenica pri Centru for Climate Prediction ameriške znanstvene agencije NOAA.
Ta toplota v globokem morju je pogosto znanilec toplejših voda na površju, ki nato segrejejo zrak nad seboj in pomagajo motiti vremenske vzorce po vsem svetu.
»Razmere za el niño bodo prilile olje na ogenj že tako segrevajočega se sveta,« je opozoril generalni sekretar ZN António Guterres. »Vplivi bodo udarili še močneje, potovali še dlje in prestopali meje z uničujočo hitrostjo.«
Svetovni vpliv
Noben pojav el niña ni povsem enak drugim, različni kraji so lahko prizadeti ob različnih časih leta. Vendar močan el niño običajno prinaša vroče in suho vreme v dele Južne Amerike, Jugovzhodne Azije in Avstralije, kar povečuje možnosti za suše in gozdne požare.
Prav tako lahko oslabi indijski monsun in prinese bolj suhe razmere v severne dele afriškega roga, medtem ko lahko obilnejše deževje poveča tveganje poplav na jugu ZDA.
El niño lahko celo poveča možnosti za mil začetek in hladen konec zim v zahodni Evropi, čeprav njegov vpliv na vreme tu ni tako močan.
Pretekli pojavi so bili povezani s skoki cen hrane ter stotinami milijard ali celo bilijoni evrov izgubljenega dohodka po vsem svetu, saj se izpadi pridelka in motnje v trgovini odražajo skozi dobavne verige in gospodarstva.
Vpliv podnebnih sprememb
Ker el niño običajno doseže vrhunec okoli božiča, je nekaj mesecev prej nemogoče z gotovostjo vedeti, ali bo zares podrl vse rekorde. Zelo občutljiv je na primer za vetrovne vzorce, ki jih je težko napovedati daleč vnaprej – po besedah L'Heureuxove so prav vetrovi »največja neznanka«.
Toda tudi če el niño ne doseže statusa »super« pojava, bi bile posledice še vedno lahko ekstremne. To pa zato, ker ga še nikoli nismo doživeli na planetu, ki je že tako vroč zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.
Če pogledamo mesečne svetovne temperature zraka v primerjavi s tistimi s konca 19. stoletja, temperature v letih el niña običajno močno poskočijo – pri močnem pojavu morda za okoli 0,2 stopinje Celzija. V letih la niñe običajno padejo.
Vendar so ti skoki in padci le začasni. Dolgoročni trend segrevanja so podnebne spremembe.
Leto 2027 bo na tej točki zelo verjetno najbolj vroče leto v zgodovini meritev, je dejal Zeke Hausfather, podnebni znanstvenik pri ameriški skupini Berkeley Earth.
Leta 1998 je svet doživel »izjemno močan el niño in za tisti čas neverjetno vroče leto«, je dodal. »Če bi se to zgodilo danes, bi bilo to v primerjavi z zadnjima dvema desetletjema neverjetno hladno leto. To nam nazorno kaže, kako velik vpliv imamo ljudje na podnebje.«