Kot so na družbenem omrežju Facebook pojasnili pri Agenciji RS za okolje (Arso), bo vročina sprva dokaj suha.
Od ponedeljka naprej se bo soparnost povečala, s tem pa bo narasla tudi verjetnost za nastanek vročinskih neviht. Vročinski val bo sicer najbolj prizadel zahodni del Evrope.
Napovedane temperature po regijah:
Branko Gregorčič z Arsa je povedal, da bo po Evropi še bolj vroče kot prejšnja leta, tudi za deset stopinj.
Pri nas bo najprej najbolj vroče na Primorskem, nato pa tudi drugod po državi.
Danes bo še najhladneje, čeprav bo več kot 30 stopinj. Vročina, ki prihaja, bo trajala do začetka julija. Že zjutraj bo zelo toplo, pričakujemo lahko tudi tropske noči, kar pomeni, da temperatura ne pade pod 25 stopinj.
Na Primorskem bo od nedelje dalje vsaj 35 stopinj, je napovedal Gregorčič.
Lanski julij je podrl kar tri rekorde, vročinskega, sušnega in osončenega.
Kaj je vročinski val?
Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da so ga za Slovenijo določili kot obdobje vsaj treh dni, ko je v povprečju topleje od 24 stopinj, na višjih območjih pa 22.
V Sloveniji so vročinski valovi vse daljši. Pred letom 1990 so bili redki in kratki, zdaj pa jih je vedno več, najhuje je bilo leta 2023, ko je padel tudi slovenski vročinski rekord - na letališču v Cerkljah so namreč namerili več kot 40 stopinj.
Priporočila NIJZ za zaščito zdravja
Visoke temperature lahko v okolju povzročijo številne škodljive vplive na zdravje, predvsem pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Najpomembnejši ukrep je uživanje velikih količin tekočine, saj s tem preprečimo dehidracijo.
Strokovnjaki pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zato na svoji spletni strani objavili ključne napotke za ravnanje v vročih dneh. Ob tem so poudarili, da lahko z upoštevanjem teh preventivnih ukrepov pravočasno omilimo ali povsem preprečimo negativne vplive vročine na telo.
Simona Perčič z NIJZ pravi, da je težava tudi v tem, da se prebivalstvo stara, kar pomeni, da je ta ranljiva skupina vse večja. Starejši so namreč najbolj ranljivi, ker se telo teže prilagaja na vročino.
Paziti je treba tudi na otroke, njihovo telo se kljub znojenju počasneje ohlaja, hkrati pa bolj fizično aktivni.
Kronični bolniki so v nevarnosti zaradi vpliva zdravil na prenašanje vročine.
Najpogostejši simptom poslabšanja zdravstvenega stanja, na katerega morate biti pozorni, je slabost ali slabše počutje, saj lahko privede do vročinske kapi. Znaki kapi so hitrejši utrip in bleda koža: v tem primeru je treba takoj poklicati reševalce.
- Večji del Slovenije: od 30 do 35 °C
- Ljubljana: do 33 °C
- Goriška in Vipavska dolina: lokalno lahko tudi nad 35 °C