Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je sporočila, da so se pogoji za el niño razvili v tropskem Pacifiku, kjer so temperature morske površine v zadnjih mesecih občutno narasle.
Gre za pričakovan prehod po koncu hladnejše faze la niña v začetku leta. Meteorologi opozarjajo, da bi lahko šlo za tako imenovani "super" el niño, enega najmočnejših v zgodovini meritev. "Razvili so se pogoji el niña, kar kažejo nadpovprečne temperature v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku," so zapisali pri agenciji.
Po ocenah znanstvenikov bi lahko skupaj z že obstoječim globalnim segrevanjem prispeval k novemu rekordno vročemu letu – potencialno že leta 2027. Posledice bi se lahko odrazile v ekstremnih vremenskih pojavih, motnjah v oskrbi s hrano in gospodarskih pretresih po vsem svetu, poroča BBC.
Učinki niso povsod enaki
Po junijski napovedi NOAA obstaja 63-odstotna verjetnost zelo močnega el niña med novembrom in januarjem, kar bi ga uvrstilo med najmočnejše v zgodovini od leta 1950. Med najmočnejšimi doslej so bili dogodki v letih 1982/83, 1997/98 in 2015/16. Nekateri modeli celo nakazujejo, da bi lahko temperature v Pacifiku presegle 3 °C nad povprečjem.
NOAA ob tem opozarja, da učinki kljub temu niso povsod enaki. "Tudi zelo močni el niño dogodki ne povzročijo vedno pričakovanih posledic, vendar povečajo verjetnost ekstremnih vremenskih vzorcev."
Globalno segrevanje dodatno poslabšuje učinke
Strokovnjaki opozarjajo, da se el niño tokrat pojavlja v že segretem svetu, kar lahko okrepi njegove posledice. "Moramo biti zaskrbljeni zaradi učinkov," je dejal profesor Adam Scaife iz britanskega Met Officea. Dodal je, da se učinki el niña zdaj seštevajo z dolgoročnim globalnim segrevanjem, kar lahko povzroči "neprimerljive temperature v posameznih regijah".
Znanstveniki ocenjujejo, da el niño običajno dvigne globalne temperature za približno 0,2 °C, kar je dovolj, da svet znova dosega temperaturne rekorde. Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, kljub temu da el niño takrat ni bil posebej močan. Tudi leto 2025 je ostalo med najtoplejšimi, čeprav je že vplivala hladnejša la niña.
Suše, poplave in požari po svetu
El niño običajno povzroča izrazite vremenske anomalije predvsem na tropskih območjih. Med najpogostejšimi posledicami so:
- poplave v severnem Peruju in južnem Ekvadorju,
- povečano tveganje poplav v delih vzhodne Afrike in Srednje Azije,
- suše in požari v Avstraliji, Indoneziji in Južni Ameriki.
Obenem el niño pogosto zmanjša število atlantskih orkanov, kar pa lahko pomeni manj padavin v delih Srednje Amerike. "Za mnoge ljudi to ni abstraktna napoved, temveč opozorilo na realne posledice: izpad pridelka, rast cen hrane in pomanjkanje vode," opozarjajo strokovnjaki za podnebne vplive.
Vse agencije se ne strinjajo
Čeprav NOAA in japonska meteorološka agencija potrjujeta pogoje el niña, avstralski meteorološki urad še ni izdal uradne razglasitve, saj uporablja strožja merila. El niño se sicer pojavlja na približno dve do sedem let, običajno pa traja približno eno leto. Znanstveniki še nimajo dokončnega dokaza, da podnebne spremembe povečujejo njegovo pogostost, vendar segrevanje planeta lahko okrepi njegove učinke.