Uporaba bombe MOAB (Massive Ordnance Air Blast) bi pomenila resno stopnjevanje konflikta z Iranom. Vendar nekateri viri, seznanjeni z vojaškimi razpravami, dvomijo, da bi bilo to orožje učinkovito pri doseganju Trumpovih strateških ciljev ali pri spreminjanju poteka vojne.
Trump je pod vse večjim pritiskom, naj konča vojno, ki je med Američani zelo nepriljubljena. Republikanci se bojijo negativnega odziva volilcev na prihajajočih volitvah, po več kot šestih mesecih ameriškega bombardiranja pa ni videti, da bi bila Washington in Teheran blizu dogovora.
Trump išče izhod iz vojne
Ameriška vojska Trumpu še naprej predstavlja možnosti za napade na preostale iranske cilje, vendar nekateri uradniki v zasebnih pogovorih dvomijo, da ima Bela hiša sploh strategijo, s katero bi takšne napade lahko izkoristila za dejanski konec vojne. Končno odločitev lahko sprejme le predsednik.
Trump in njegovi svetovalci že več mesecev razpravljajo o možnostih, ki bi omogočile razglasitev dokončnega konca vojne, vsaj v javnosti. Zavedajo se namreč, kako nepriljubljen je konflikt postal med ameriškimi volilci. Čeprav so nekateri člani administracije vojno opisali kot praktično že dobljeno, je bil Trump v zadnjih izjavah previdnejši. Zmage ni razglasil, temveč je poudaril, da imajo ZDA v Iranu še nedokončano delo.
V ozadju naj bi Trump izrazil zadržke do nekaterih zaveznikov, ki so ga spodbujali k preprosti umaknitvi ameriških sil. Po njegovem mnenju bi takšna poteza delovala kot poraz.
Svetovalci Bele hiše so v zadnjih tednih opravili več sestankov o različnih možnostih nadaljnjega ravnanja z Iranom. Čeprav je Trump javno napovedal, da pred volitvami ne bo sprejemal novih ukrepov, je več njegovih svetovalcev zasebno priznalo, da ne vedo, ali je ta napoved dokončna ali bi jo lahko do volilnega dne spremenil.
Po navedbah enega od virov je Trump vojski naročil, naj pripravi dodatne načrte za napade na iranske cilje. Ti vključujejo velik del energetske infrastrukture in morebitno uporabo bombe MOAB. Napad naj bi izvedli pred umikom ameriških sil z območja odgovornosti osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM). To bi lahko pomenilo, da bi administracija najprej izvedla dodatne napade, nato razglasila zmago in zatem hitro umaknila svoje sile.
Načrti vključujejo tudi jedrski objekt Pickaxe Mountain
Drugi vir je za CNN povedal, da vojaški načrti predvidevajo tudi napade na iranske jedrske objekte, vključno z lokacijo Pickaxe Mountain, pri čemer naj bi prav tako preučevali možnost uporabe bombe MOAB. Trump je v zadnjih mesecih večkrat zagrozil z napadom na to lokacijo. ZDA in Izrael menijo, da Teheran tam hrani dele svojega jedrskega programa.
Tudi po tem, ko je Trump v začetku letošnjega leta začasno ustavil bojne operacije, je vztrajal, da je njegov cilj preprečiti Iranu pridobitev jedrskega orožja.
Bomba ne more uničiti ciljev globoko pod zemljo
Eden od ameriških uradnikov je poudaril, da vojska političnemu vodstvu pri načrtovanju vedno ponuja širok nabor možnosti, od manj obsežnih do skrajnih ukrepov. Za napade na posebej pomembne cilje, zlasti tiste globoko pod zemljo, so potrebne večje bombe, MOAB pa je največja v ameriškem arzenalu.
Toda vprašanje je, ali bi bila dovolj učinkovita proti iranskim jedrskim objektom, zaščitenim globoko pod zemljo. Čeprav lahko ta bomba, vodena z GPS, uniči območje, veliko približno kot devet mestnih blokov, najverjetneje ne more prodreti dovolj globoko, da bi uničila objekt Pickaxe Mountain. Po ocenah je ta zaščiten z več plastmi granita.
»MOAB je predvsem orožje za psihološki učinek. Odličen je za uničevanje velikih površin, vendar za kaj dosti več ni primeren,« je za CNN povedal tretji vir, seznanjen z vojaškim načrtovanjem. »Sploh ni bil zasnovan kot bojna glava za prebijanje utrjenih objektov.«
Če bi jo uporabili proti Iranu, bi bomba povzročila uničujoče posledice na prizadetem območju, vendar predvsem na površju. Zaradi izjemnega polmera eksplozije bi se skoraj zagotovo pojavili pomisleki glede civilnih žrtev, zlasti če bi bili tarča objekti v bližini naseljenih območij.
Kljub temu bi se Trump lahko odločil za uporabo MOAB kot psihološkega orožja, saj se iranski režim za zdaj ne uklanja diplomatskim zahtevam. Ameriški uradniki sicer opozarjajo, da takšen napad verjetno ne bi prisilil Irana h kapitulaciji, bi pa Trumpu omogočil spremembo trenutnega položaja, ne da bi začel obsežno kopensko vojno. »Predsednik se je žal znašel v položaju, v katerem mora skoraj nujno nekaj storiti. Ker nima orožja, ki bi lahko prodrlo tako globoko, se mora zanesti na psihološki učinek, za kar je MOAB idealen,« je dodal vir.
Številni člani administracije in zunanji analitiki menijo, da bi bila odločilna zmaga nad Iranom mogoča le z obsežno kopensko operacijo, ki bi lahko zahtevala na tisoče ameriških življenj. Pentagon preučuje tudi takšne scenarije, vendar za zdaj v administraciji nihče ne zagovarja tako drastičnega ukrepa.
Trump je dal jasno vedeti, da ga pošiljanje kopenskih enot v Iran ne zanima. Toda želja po čimprejšnjem koncu konflikta ga postavlja pred politično dilemo: vojna je nepriljubljena, diplomatskega dogovora, ki bi jo končal, pa še ni dosegel.
Iščejo načrt za razglasitev zmage
Visoki uradniki Trumpove administracije in vojaški načrtovalci že več tednov iščejo izhodno strategijo, ki bi predsedniku omogočila razglasitev vsaj simbolične zmage. CNN je že poročal, da bi lahko bila ena od možnosti dogovor o ponovnem odprtju Hormuške ožine.
Četrti vir je za televizijo povedal, da so vojaški uradniki razvili tudi možnosti napadov, ki bi jih lahko opisali kot »ognjemet«. Njihov namen naj bi bil Trumpu omogočiti izhod iz konflikta, tudi če napadi ne bi dosegli ciljev, zaradi katerih se je vojna sploh začela.
Kljub Trumpovi obljubi, da bo z novimi napadi počakal do volitev, se ameriška vojska že pripravlja na morebitno iransko povračilo, če bi predsednik izdal ukaz za nadaljevanje operacij. Naslednja rotacija ameriških vojakov v regiji je predvidena v prihodnjih tednih. Obstaja tudi možnost, da dela osebja, ki bo zapustilo območje, ne bodo nadomestili z novimi enotami.
Uradnik Bele hiše je za CNN dejal, da občutljivih vojaških načrtov ne komentirajo, in dodal: »Predsednik Trump preučuje vse možnosti, da bi zagotovil, da Iran nikoli ne bo pridobil jedrskega orožja.«
Predstavnik Pentagona pa je poudaril, da ministrstvo za obrambo pripravlja širok nabor operativnih scenarijev, s katerimi bi uresničili navodila predsednika in obrambnega ministra ter zagotovili uspeh misije v vseh okoliščinah.
Največja nejedrska bomba v ameriškem arzenalu
MOAB je konvencionalno orožje, zato ne povzroči jedrske eksplozije ali radioaktivnega onesnaženja, značilnega za jedrsko orožje. Prvič so jo preizkusili leta 2003, vojaški uradniki so takrat za CNN povedali, da je bilo orožje zasnovano predvsem za psihološke operacije. Upali so, da bo tako silovita eksplozija prestrašila iraške vojake in jih prisilila k predaji.
Sprva je bila bomba namenjena napadom na velike formacije vojakov in vojaške opreme ter na nadzemne bunkerje. Pozneje so njeno uporabo razširili tudi na cilje v jamah in predorih. Trump je bil prvi ameriški predsednik, ki je ukazal uporabo bombe MOAB. Leta 2017 je med svojim prvim mandatom odobril napad na položaje skrajne skupine Islamska država v Afganistanu, kjer so ciljali na mrežo utrjenih podzemnih predorov.
Po navedbah afganistanskih uradnikov je bilo ubitih 36 borcev Islamske države, uničeni pa so bili trije predori in večja količina orožja. Civilnih žrtev takrat niso zabeležili.
Napad je pomenil pomemben premik v Trumpovem pristopu, saj je med predvolilno kampanjo zagovarjal izolacionistično politiko »Amerika na prvem mestu«. Že takrat so se pojavila vprašanja, ali je bila uporaba tako uničujočega orožja sploh potrebna za dosego zastavljenega cilja. Podobna vprašanja bi se lahko znova pojavila, če bi ZDA bombo uporabile proti Iranu, še navaja CNN.