V minulih dneh so špekulacije o morebitnem vnovičnem napadu ZDA na Iran, s katerim predsednik Donald Trump redno grozi, dobile nove pospeške. Spletni portal Axios je namreč poročal, da je vojska predsedniku Trumpu predložila več možnosti novega napada na Iran. Špekuliralo se je, da bi se ta lahko zgodil pred vmesnimi volitvami, na katerih se republikancem obeta poraz.
Šlo naj bi za poskus preusmerjanja pozornosti in ugrabljanja volitev v zadnjem trenutku. Da se v ozadju res nekaj pripravlja, je sicer nakazovalo tudi tajno srečanje ameriških, izraelskih in nekaterih arabskih šefov generalštabov sredi septembra. Kljub vsemu bi bil morebiten vnovični napad na Iran z notranjepolitičnega zornega kota precejšnje tveganje. Kajti okoli 60 odstotkov Američanov ne odobrava načina, kako Trump obravnava razmere v Iranu.
Po objavah v ameriških medijih je bil predsednik Trump zdaj prisiljen zanikati načrte, da se pripravlja skorajšnji napad na Iran. Ta se zagotovo še ne bo zgodil pred volitvami, je zagotovil: »Imamo plodne pogovore z Islamsko republiko Iran. Irana ne bomo napadli v nobenem trenutku pred vmesnimi volitvami, ki bodo v Združenih državah potekale 3. novembra.«
Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je sicer dejal, da se Washington ne namerava v Iranu lotiti še ene operacije gradnje države kot v Iraku ali Afganistanu niti izvajati kopenske okupacije v Iranu. Kljub temu je opozoril, da bi bil vsak vojaški ukrep ZDA hiter in odločen, če bi se predsednik odločil za ukrepanje.
Zakulisna pogajanja
V Iranu so o ameriških grožnjah o vnovičnem napadu dejali, da ne gre za nič novega. Islamska republika in ZDA so si sicer v minulih tednih prek posrednikov izmenjale predloge, kako se vrniti na pot izvajanja memoranduma o končanju spopadov, ki ostaja neuresničen, in spet odpreti Hormuško ožino za promet. Čeprav obstajajo znamenja, da se promet skozi ožino spet počasi povečuje in v določenih obdobjih celo približuje predvojnemu stanju, je fluktuacija dnevnih prehodov tankerjev skozi ožino še vedno nizka.
V ZDA sicer kot pogoj za dogovor z Iranom zahtevajo, da se država odpove ravni bogatenja urana, kar je nazadnje terjal podpredsednik J. D. Vance. Tega pa v Iranu nočejo sprejeti. »Obogatitev je sestavni del jedrskega procesa in je nikakor ne bomo opustili. Kako lahko trdite, da imate jedrsko industrijo, če nimate izhodišča tega procesa? Jedrska industrija je gonilna sila znanosti in tehnologije,« je dodal vodja iranske jedrske agencije Mohamed Eslami.