»Tla so se tresla kot čoln na morju sredi nevihte,« je dogodke ob četrtkovi eksploziji »matere vseh bomb« za britanski Guardian opisal Mohamad Šazadah. »Kot bi se zrušil nebesni svod,« je bil slikovit prebivalec afganistanskega okrožja Ačin, kamor so ZDA v boju proti Islamski državi prvič v bojne namene odvrgle svojo najmočnejšo neatomsko bombo. Premer dometa eksplozije je bil dobre tri kilometre, guverner okrožja Ačin Esmail Šinvari pa je sporočil, da je bilo ubitih več kot 90 domnevnih privržencev Islamske države.
Bomba v Hirošimi je bila 1400-krat močnejša
Bomba ima uradno ime GBU-43B Massive Ordnance Air Blast ali MOAB, kar je tudi angleška kratica pogovornega imena takšne bombe, namreč mati vseh bomb. Ameriška vojska je bombe, ki lahko zrušijo podzemne utrdbe, začela razvijati v začetku tisočletja. Gre za naslednice bomb BLU-82 Daisy Cutter (kosilec marjetic), ki so jih ZDA uporabljale v Vietnamu in Laosu za hitro uničenje velikih površin pragozda, pozneje v Afganistanu pa za napade na kopenske enote.
MOAB so prvič testirali leta 2003. Oblak, ki ga je bomba povzročila, se je videl več kot trideset kilometrov daleč, navaja ameriška vojska. S temi bombami so grozili Sadamu Huseinu, vendar jih doslej niso nikoli uporabili v bojne namene. ZDA so jih izdelale dvajset, vsaka pa je stala blizu šestnajst milijonov dolarjev, navaja ameriški CNBC. Dolge so dobrih devet metrov, tehtajo pa 9800 kilogramov. Po poročanju New York Timesa jih v zrak ponesejo tovorna letala. Nato jih iz zadnjega dela letala spustijo na nosilcu, usmerjajo jih z globalnim navigacijskim sistemom, raznese pa jih v zraku. Eksplozija posrka kisik in zrak vžge.
MOAB ima rušilno moč, enako enajstim tonam eksploziva TNT. Jedrska bomba, ki so jo ZDA leta 1945 odvrgle na Hirošimo, je imela rušilno moč 15.000 ton TNT, torej skoraj 1400-krat večjo. Današnje jedrsko orožje je še precej močnejše. Največja bomba, ki jo je leta 1961 preizkusila Sovjetska zveza, je imela moč 50 milijonov ton TNT, torej 3300-krat več od tiste, ki je zrušila Hirošimo.
Eksplozija tik pred rusko konferenco
Pentagon pravi, da je bombo MOAB odvrgel v sodelovanju z afganistanskimi silami, ki naj bi tudi zaprosile za napad, ker niso mogle uničiti podzemne mreže predorov in bunkerjev, ki naj bi jih tam imeli skrajneži. Sodeč po poročanju ameriških medijev, se je za uporabo bombe samostojno odločilo vodstvo Pentagona, ki mu je predsednik Donald Trump dal bolj proste roke pri odločanju o operacijah, posebej naj bi se zanašal na premisleke obrambnega ministra Jamesa Mattisa. Po raketnem napadu v Siriji je to druga odmevna ameriška vojaška operacija v tednu dni.
Vlada v Kabulu je uporabo bombe pozdravila. Kot navajajo, so vnaprej posvarili lokalno prebivalstvo, zato po njihovih navedbah ni bilo civilnih žrtev. Vsi se z uporabo bombe ne strinjajo. Najbolj oster je bil nekdanji predsednik Afganistana Hamid Karzaj, ki je na twitterju zapisal, da »to ni vojna proti terorizmu, ampak nečloveška in najbolj brutalna zloraba naše države za poligon za preizkušanje novih in nevarnih orožij«. Župan Ačina je dejal, da je bomba zelo prestrašila ljudi, ki so mislili, da »je prišel konec sveta«. Nekateri analitiki ocenjujejo, da je bila uporaba bombe čezmerno kazanje moči proti relativno maloštevilnim in oslabljenim pripadnikom Islamske države v Afganistanu in da bi slednja lahko izkoristila njeno uporabo za poveličevanje svoje moči in vpliva. V državi so namreč precej številčnejši in zmogljivejši talibani.
ZDA so bombo odvrgle dva dni pred včerajšnjo konferenco o Afganistanu, ki je potekala v Moskvi in so se je poleg ruskih udeležili predstavniki Irana, Pakistana, Indije, Kitajske in petih srednjeazijskih držav. Na konferenci so pozvali talibane k mirovnim pogajanjem, ki jih ti zavračajo, zavrnili pa so tudi sodelovanje na konferenci. Vabilu se niso odzvale niti ZDA, Rusija pa je njihovo uporabo močne bombe označila za demonstracijo moči pred konferenco.
