Razmerje moči med Moskvo in Kijevom je v zadnjih nekaj mesecih močno zanihalo. Če se je Ukrajina še ne dolgo tega predvsem zelo uspešno branila, je zdaj vse bolj tudi sama sposobna izvajati redne napade vse globlje na ozemlje Rusije in vršiti hud pritisk na Moskvo. Hkrati je začela ponovno osvajati dele svojega ozemlja. Prav zaradi dobrih obetov ukrajinske zaveznike toliko bolj skrbi, da bi se ameriški predsednik Donald Trump po koncu vojne z Iranom lahko zdaj ponovno osredotočil na rusko invazijo na Ukrajino.
Kot poroča Politico, zaveznike skrbi zlasti, da bi Trump poskušal prevzeti pobudo v mirovnih pogajanjih ter na stranski tir izrinil Evropo ravno v trenutkih, ko je njena strategija pritiska na Rusijo začela kazati sadove. Še vedno je namreč razširjeno prepričanje, da je Trump veliko bolj prizanesljiv do ruskega predsednika Vladimirja Putina in dokaj nenaklonjen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Slednji sicer še naprej poudarja, da je ameriška vloga ključna za dosego miru. Po nedavnem telefonskem pogovoru s Trumpom je Zelenski dejal, da sta razpravljala o idejah, ki bi lahko približale konec vojne. Zagotovo pa si želi z laskanjem Trumpu doseči tudi boljše pogoje miru za svojo državo.
Napori za ohranjanje enotne strategije
Francoski predsednik Emmanuel Macron poudarja, da morajo biti v morebitnih mirovnih pogajanjih za isto mizo Ukrajina, Rusija, Evropa in ZDA. Po njegovem mnenju imajo Evropejci pravico sodelovati, saj danes financirajo velik del vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Evropski voditelji ob tem želijo doseči enotno pogajalsko izhodišče, ki ne bi predvidevalo ukrajinskih ozemeljskih popuščanj Rusiji.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu G7 pozvala k dodatni finančni podpori Kijevu. Po njenih besedah Evropska unija z okoli 90 milijardami evrov že pokriva dve tretjini ukrajinskih finančnih potreb za letos in prihodnje leto, preostanek pa bi morali zagotoviti drugi partnerji. Obenem je izpostavila napredek Ukrajine na poti v EU in napovedala dodatnih 75 milijonov evrov nepovratne pomoči.
Evropski svet in države članice želijo ZDA prepričati, da ostanejo zavezane skupni strategiji do Rusije. V prihodnjih tednih EU pripravlja že 21. paket sankcij proti Moskvi, ki bo med drugim usmerjen proti ruski floti v senci za prevoz nafte. Za zdaj ni znakov, da bi ZDA sledile evropskim načrtom za dodatni pritisk na Rusijo ali povečale finančno pomoč Ukrajini.
Skrb vzbujajoč pogovor s Putinom
Skrbi v Evropi je povečal tudi Trumpov nedavni telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da vidi možnost napredka in da sta tako Putin kot Zelenski odprta za pogovore. Ruska stran je medtem napovedala tudi skorajšnji obisk Trumpovih odposlancev v Moskvi.
Ključni vprašanji za Ukrajino in EU ostajata, kako Putina prisiliti v resna mirovna pogajanja in kdo bo zastopal ukrajinske zaveznike. Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo so že začeli previdne stike z Moskvo. Ob tem vztrajajo pri takojšnji prekinitvi ognja, varnostnih jamstvih za Ukrajino in uporabi trenutne frontne črte kot izhodišča za pogovore.
V Beli hiši imajo medtem lasten pogled na situacijo. »Kot kaže, je edina oseba na svetu – kar veliko pove o vlogi predsednika na svetovnem prizorišču – ki lahko spravi obe strani za isto mizo in poskuša izpogajati konec te vojne, predsednik Trump,« je za Politico povedal visoki uradnik Trumpove administracije. Glede na domnevno vsebino mirovnega sporazuma med ZDA in Iranom, ki gre po ocenah analitikov zlasti v korist Irana, so evropski politiki lahko še toliko bolj zaskrbljeni.
