Kljub mamljivim zneskom, ki jih Moskva ponuja moškim, pripravljenim za bojevanje v Ukrajini, je novačenje v rusko vojsko v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 upadlo za 20 odstotkov. Ukrajina je te težave zaznala že pred časom in ustrezno prilagodila taktiko. Vse več pozornosti namenja povečevanju izgub med ruskimi vojaki. Ukrajinski vrhovni poveljnik Oleksandr Sirski medtem trdi, da so ukrajinski droni maja nevtralizirali več vojakov, kot jih je Rusiji uspelo na novo rekrutirati.
Ruska invazija na Ukrajino traja že peto leto. Kremelj je od samega začetka stavil na to, da bo zmaga neizbežna tudi zaradi številčne premoči Rusije nad Ukrajino. Hkrati gre za prvo vojno v ruski zgodovini, v kateri država državljanom za sodelovanje v bojih plačuje, namesto da bi jih vanje prisilila. Ta strategija je dolgo delovala, zdaj pa se pojavljajo znamenja, da finančne spodbude izgubljajo učinek.
Finančne spodbude so pri tem izjemno visoke. Govorimo o bonusih v višini okoli 70.000 evrov, kar presega štirikratnik povprečne letne plače v Rusiji.
Težave z novačenjem so se deloma pokazale že lani, letos pa so se zaradi razmer na fronti še poglobile. Moskva je medtem močno izčrpala tudi druge kadrovske rezerve. Na fronto je poslala že več deset tisoč zapornikov, tri valove severnokorejskih vojakov in številne priseljence. Zdaj potencialnim vojakom ponuja celo odpis dolgov v vrednosti do 121.000 evrov.
Zgodovinsko pomanjkanje delovne sile
Odhodi moških na fronto so povzročili tudi resno krizo na ruskem trgu dela. Obrambna industrija deluje s polno zmogljivostjo in proizvodnje praktično ne more več povečevati. Pomanjkanje delavcev v preostalem delu gospodarstva medtem spodbuja rast plač in dodatno krepi inflacijske pritiske. Pri tem velja poudariti, da se je Rusija z neugodnimi demografskimi trendi spopadala že pred začetkom vojne.
Po nekaterih ocenah je v vojni umrlo že skoraj 500.000 ruskih vojakov, več sto tisoč ljudi pa je državo zapustilo. Kremelj bi pritisk na gospodarstvo lahko omilil z uvozom delovne sile iz Indije, Severne Koreje in afriških držav, na bojišču pa z nepriljubljeno prisilno mobilizacijo in zaprtjem meja.
Gospodarski pritisk narašča
Maria Snegovaya, strokovnjakinja iz Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), je za CNN povedala, da bo Kremelj skušal težave reševati predvsem s pritiskom na regije zunaj Moskve. Pri tem naj bi se osredotočil na novačenje študentov in tujih državljanov.
Kljub temu gospodarski stroški novačenja vojakov še naprej naraščajo. Za ta namen Rusija namenja približno 9,5 odstotka proračunskih izdatkov oziroma okoli dva odstotka BDP. Polnjenje državne blagajne dodatno otežujeta upad zaupanja potrošnikov in zapiranje podjetij.
Čeprav uradna stopnja inflacije znaša 5,52 odstotka, so se cene hrane od januarja 2024 po nekaterih ocenah zvišale za več kot 18 odstotkov. Dražje so tudi komunalne storitve. Ukrajinski napadi na infrastrukturo hkrati povzročajo pomanjkanje goriva v državi in otežujejo izvoz energentov, ki ostajajo glavni vir financiranja ruskih vojnih prizadevanj.
Medtem Ukrajina na bojišču dosega vse več uspehov z inovacijami na področju taktičnih dronov in robotiziranih sistemov. Maja je zabeležila neto ozemeljski dobiček v obsegu skoraj 100 kvadratnih kilometrov, kar pomeni drugi zaporedni mesec ruskih ozemeljskih izgub. Zahodne ocene medtem kažejo, da Rusija vsak mesec izgubi med 30.000 in 35.000 vojakov.