Vztrajni napadi odražajo naraščajočo intenzivnost in učinkovitost ukrajinskih napadov z droni, Rusijo pa so ujeli nepripravljeno, saj se ta le stežka odziva. Krim, ki je bil nekoč priljubljena turistična destinacija, letošnjo poletno sezono začenja vse bolj izoliran od preostalega dela Rusije. Kremelj je v redkem javnem priznanju obsega težave priznal resnost položaja in obljubil hitro ukrepanje.
Uspehi Ukrajine so, kot poroča tiskovna agencija AP, pokazali njeno sposobnost, da Rusiji povzroča škodo in moti običajno življenje v vsaj nekaterih ruskih regijah, s tem pa za ruskega predsednika Vladimirja Putina dviguje tudi politično ceno nadaljevanja vojne, ki je ta teden presegla trajanje prve svetovne vojne.
Polotok Krim je bil za nekdanjo imperialno Rusijo in nato Sovjetsko zvezo pomemben tudi zaradi pomorskega oporišča Sevastopol. Rusija ga je obdržala tudi po razpadu Sovjetske zveze, čeprav je preostanek Krima postal del Ukrajine. Po priključitvi na podlagi referenduma, ki ga večina drugih držav ne priznava, je Rusija na Krimu začela utrjevati svojo oblast s številnimi investicijami, med drugim z gradnjo novega mostu prek Kerškega preliva.
V invaziji februarja 2022 je bila ruska vojska najuspešnejša prav na jugu Ukrajine. Ruske enote, skoncentrirane na Krimu, so hitro zavzele velike dele južne Ukrajine in zagotovile kopensko povezavo s polotokom prek ukrajinskega ozemlja.
Že od začetka vojne Ukrajina z raketami in droni poskuša omajati ruski nadzor nad tem ozemljem in ogroziti Kerški most. V Črnem morju in v krimskih oporiščih je potopila več ruskih vojnih ladij, kar je močno oslabilo ruske pomorske zmogljivosti in prisililo Moskvo, da je floto premestila v Novorosijsk.
V zadnjih tednih ukrajinski napadi vse bolj ogrožajo oskrbo Krima. Po napadih na Kerški most je Rusija večino goriva in drugih zalog začela prevažati po avtocesti in železnici čez okupirana ozemlja ob obali Azovskega morja. Ta oskrbovalna pot je bila prekinjena prejšnji mesec, ko so ukrajinski droni zadeli cisterne za gorivo na avtocesti.
Položaj je dodatno poslabšalo dejstvo, da so ukrajinski droni ta teden večkrat zadeli most Čongar, ki prek plitve ožine povezuje okupirano celinsko Ukrajino in Krim. Ruske oblasti so zato postavile pontonske mostove. Ukrajinska vojska je sporočila, da je most napadla z namenom oviranja premikov vojakov, streliva in goriva s Krima.
Kot še poroča tiskovna agencija AP, ni povsem jasno, kako bodo motnje v oskrbi z gorivom vplivale na ruske vojaške operacije, vendar prebivalci Krima in drugih okupiranih ozemelj posledice občutijo zelo neposredno.
Konec maja so oblasti omejile prodajo bencina na 20 litrov na vozilo na teden prek predplačniških kuponov. Ti so bili razgrabljeni takoj po objavi na uradnem komunikacijskem kanalu, vozniki pa so ure in ure čakali v vrstah za točenje goriva.
Družbena omrežja so preplavili vprašanja in nasveti o tem, kje najti gorivo, oblasti pa so vzpostavile telefonsko linijo za pomoč turistom, ki so zaradi razmer obtičali na območju.
Čeprav je prevoz goriva čez Kerški most zaradi varnostnih razlogov že dlje časa ustavljen, gorivo še vedno prevažajo s trajekti. Nekateri vozniki si gorivo čez most pripeljejo sami s celine, vendar lahko posamezno vozilo prevaža največ 100 litrov.
Kremelj priznava težke razmere
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ta teden priznal pomanjkanje goriva na Krimu in zagotovil, da »se sprejemajo ukrepi« za rešitev težave.
Krim za Rusijo ni le vojaško pomemben, ampak je tudi priljubljena počitniška destinacija. Lani ga je obiskalo skoraj sedem milijonov turistov. Ruski poslovni dnevnik Kommersant je poročal, da je bilo konec maja in v začetku junija odpovedanih skoraj 80 odstotkov hotelskih rezervacij.