Bližnji vzhod je le dočakal veliko dobro novico, saj so Združene države in Iran po več kot dveh mesecih pogovorov ter občasnih medsebojnih napadov dosegli mirovni dogovor oziroma memorandum o soglasju, ki formalno določa šestdesetdnevno prekinitev ognja. Predvidoma ga bodo podpisali v petek v Ženevi. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je dejal, da so ga elektronsko že podpisali konec tedna.
Dogovor prinaša popuščanje napetosti v regiji, saj med drugim ustavlja sovražnosti na vseh frontah, predvideva odprtje Hormuške ožine in odpravo blokade iranskih pristanišč ter s tem ustvarja pogoje za morebitno normalizacijo ladijskega naftnega in drugega prometa.
Po drugi strani ostaja pred pogajalci in pred državama še vrsta težkih nalog. Prva je uresničevanje dogovorjenega brez zatikanja o tem, kaj so se dogovorili. Druga je prepričati Izrael, ki je del dogovora, da ravna v skladu z zapisanim. Največja pa bodo nova pogajanja, saj naj bi v 60 dneh dosegli končni mirovni sporazum o vseh vprašanjih, tudi o iranskem jedrskem programu, ki bi ga potem potrdil varnostni svet OZN.
O vsem naštetem poročajo ameriški in izraelski mediji, saj vsebine dokumenta sprva niso javno razkrili. Iranska agencija Mehr poroča, da ima dogovor 14 točk. Poglejmo, katere so glavne, kaj pomenijo in kateri so glavni izzivi pred njimi.
1. Takojšnje in trajno končanje vseh sovražnosti na vseh frontah, tudi v Libanonu
Tako vsebino dogovora navaja agencije Mehr. To je najbolj dobrodošla točka za regijo, saj prinaša upanje na umiritev razmer, tudi zalivskim državam, ki so bile tarča iranskih napadov. Ta točka pa je tudi najbolj negotova zaradi Hezbolaha in Izraela. Zaenkrat ni jasno, ali dogovor predvideva umik izraelske vojske iz Libanona ali samo konec sovražnosti. Če predvideva umik, bi ta zahteval ogromen ameriški pritisk, saj v Izraelu pravijo, da ne pride v poštev. Že sama prekinitev ognja bo velik zalogaj. V ponedeljek so iz vasi na jugu Libanona že poročali o eksploziji. Premier Benjamin Netanjahu je zaradi dogovora Irana in ZDA doma pod ogromnim političnim pritiskom, skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir pravi, da dogovor ne zagotavlja varnosti Izraelu, da je »slab za državo in za ves svet« ter da je bil Netanjahu porinjen na rob dogajanja. Kritike se vrstijo s skoraj vseh strani, premierja pa oktobra čakajo volitve in bo imel skušnjavo nepriljubljeni dogovor spodnašati. V zadnjih tednih je ameriškega predsednika Donalda Trumpa že nekajkrat razjezil z napadi na Bejrut, kakršni bi lahko tudi pokopali dogovor.
2. Odprtje Hormuške ožine
Trump je dejal, da bo s petkovim podpisom dogovora takoj odprta Hormuška ožina. »Ladje sveta, prižgite motorje. Naj nafta teče,« je zapisal. V resnici je bolj zapleteno. Iran je na območju položil morske mine. Po ocenah strokovnjakov, ki jih navaja agencija Reuters, bo potrebnih več tednov, morda tudi 50 dni, da vse odstranijo. Dokler tega ne naredijo zadovoljivo, ladijske družbe ne bodo tvegale s plovbo. Eden največjih, danski Maersk, že pravi, da zaenkrat me bodo spreminjali ničesar in bodo čakali. Nekatere ladje so sicer ožino prečkale že zdaj, množičnejši promet pa bi očitno predstavljal preveliko tveganje. Evropske države so sicer nared za misijo varne plovbe, ki vključuje odstranjevalce morskih min, toda čez noč ne bo šlo. To pa pomeni, da se še ne bo začelo vračanje k običajnemu režimu plovbe, tako da lahko svetovni trg še nekaj časa čuti posledice tudi ob idealnem razpletu. Nanj sicer niso čakali finančni trgi, saj je po objavi novice o dogovoru ZDA in Irana cena nafte v ponedeljek padla na 83.55 dolarja za sod, kar je še vedno 14 dolarjev več kot pred vojno, a precej pod 120 dolarjev, kolikor je med njo že tudi znašala.
Nejasno je tudi, kako bo s plačili za plovbo. ZDA napovedujejo prosto plovbo. V Iranu je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ismail Bagej dejal, da ne bodo računali plovbnine, bodo pa pobirali pristojbine za navigacijske storitve, okoljske prispevke, zavarovanje in podobno. Ameriški podpredsednik JD Vance je dejal, da bo vprašanje plačila za plovbo ena od točk pogajanj o končnem sporazumu, kar bi pomenilo, da ta točka še ni zaprta. V Evropi zahtevajo prosto plovbo in bi s tem lahko pogojevali umik svojih sankcij.
3. Konec ameriške blokade iranskih pristanišč
Trump je v ponedeljek dejal, da je ukazal konec blokade iranskih pristanišč, medtem ko ameriška vojska pravi, da ostaja blokada v veljavi do petkovega podpisa sporazuma. Odprava blokade bo sprostila trgovanje Irana čez njegova pristanišča
4. Iranski jedrski program
Njegove usode dogovor ne rešuje in jo prepušča 60-dnevnim pogajanjem. To najbolj izpostavljajo kritiki, ki trdijo, da so se ZDA znašle na pravzaprav istem mestu, kjer so bile pred napadom na Iran konec februarja. Iran se sicer strinja, da ne bo proizvajal ali si prizadeval kupiti jedrsko orožje, kar je enako uradnemu stališču Teherana pred vojno. Negotova ostaja usoda 400 kilogramov iranskega visoko obogatenega urana, ki je domnevno pokopan nekje v podzemnih tunelih, ki so bili lani tarča izraelskih in ameriških napadov. Iranski viri pravijo, da so se ZDA strinjale, da Iran sam osiromaši ta material, Trump pa pravi, da bodo to storile ZDA. Dogovoriti se bo potrebno tudi o usodi iranskega jedrskega cikla za bogatenje urana in nasploh iranskega jedrskega programa za civilne namene.
5. Finančna vprašanja
ZDA bodo začasno zamrznile sankcije na iransko nafto, ki jo bo Teheran torej lahko spet prodajal. Vse ostale sankcije, tudi tiste pod okriljem OZN, bodo predmet končnega sporazuma, kjer bodo določili urnik njihovega ukinjanja. Iranska agencija Mehr navaja, da bodo ZDA po petkovem podpisu dogovora sprostile polovico od 24 milijard zamrznjenega iranskega premoženja. V ZDA trdijo, da se bo to zgodilo šele, ko bo Iran izpolnil svoje zaveze iz dogovora.
6. Raketni program in podpora milicam
ZDA in Izrael so ob začetku vojne izpostavljali, da hoče doseči omejitev iranskega raketnega programa in konec podpore Teherana milicam v regiji. Po iranskih in ameriških poročilih sodeč sedanji dogovor teh vprašanj ne omenja in tudi ne predvideva pogajanja o njih v okviru končnega mirovnega sporazuma.
