Te dni se v Sloveniji mudita madžarska astronavta Tibor Kapu in Gyula Cserényi, ki sta v okviru madžarskega vesoljskega programa HUNOR sodelovala pri ponovnem madžarskem poletu v vesolje. Kapu je namreč junija lani šele kot tretji Madžar v zgodovini poletel v vesolje in 18 dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji za raziskovalne namene, medtem ko je Cserényi kot rezervni astronavt opravil vse potrebno delo "na tleh", da je misija Axiom 4 (Ax-4) tudi uspela. Po 45 letih se je Madžarska vrnila v program človeških poletov v vesolje, je povedal Tibor Kapu. Leta 1980 je namreč v vesolje poletel prvi Madžar, Bertalan Farkas, Madžarska pa je takrat postala komaj sedma država, ki ji je to uspelo.
Najzahtevnejše naloge
Tibor Kapu in Gyula Cserényi sta v okviru širše turneje, s katero navdušujeta mlade za inženirske poklice, znanost in tehnologijo, obiskala Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, Lisztov inštitut in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer sta z zabavnim in pozitivnim pristopom predstavila študentom ves proces nacionalnega izbora za astronavta, usposabljanje in tudi izkušnje na misiji.
Kar tri leta je namreč trajal proces izobraževanja in priprav na misijo, v njem pa sta morala astronavta skozi najzahtevnejše naloge in treninge, ki so bili prav filmski. Ko sta spregovorila o nekaterih najtežjih preizkušnjah, so bile te gotovo tiste z akrobatskim letalom, obenem pa sta se strinjala, da so bili psihološki treningi izjemno stresni, saj sta bila nenehno v negotovosti.
»Nisva vedela niti tega, koliko časa bo potekala izolacija. In temu primerno se nato vedeš, obenem pa se naučiš veliko o sebi in drugih. Ko sva po šestih dneh brez kakršne koli komunikacije dobila nazaj telefon in se je naloga končala, sem samo poklical ženo in ji rekel, prihajam domov. To je bilo edino pomembno, ničesar drugega na telefonu nisem potreboval,« je iskreno povedal Gyula Cserényi.
Ves proces izobraževanja, vse izjemno težke naloge in treningi so potrebni, da astronavt preživi v najbolj nemogočih razmerah, ki ga lahko doletijo na poti v vesolje, na Mednarodni vesoljski postaji in ob vrnitvi na Zemljo, sta še dejala.
Ko je narod združen
Za oba astronavta je bilo sodelovanje v madžarskem vesoljskem programu uresničitev njunih sanj. »Želel sem postati vojaški letalec, pravzaprav lovski pilot, toda biti astronavt je bila vedno moja tiha želja. Leta 2016 sem končal strojno fakulteto v Budimpešti in to je bilo obdobje, ko se je zgodila prelomnica v raketni tehnologiji, SpaceX je namreč pokazal, da je mogoče raketo ponovno uporabiti. Zame kot novopečenega inženirja je bilo to res navdušujoče in postal sem velik oboževalec raket,« je dejal Kapu, ki je devet let po diplomi že poletel v vesolje in na Mednarodni vesoljski postaji opravil 25 raziskav.
Izstrelitev 25. junija 2025 iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi, od koder so v preteklosti poleteli tudi astronavti misije Apollo, je združila madžarski narod. Dobesedno za ekrani in tudi simbolično, je povedal Kapu. »Takrat je bil ves madžarski narod eno. Ob tako velikem dogodku niso pomembni ne vera, ne spol, ne politika, nobeno prepričanje. Vsi čutijo samo ponos. Če oziroma ko bo tudi Slovenija dobila prvega astronavta v vesolju, boste to občutili,« je v svoji navdušujoči predstaviti dejal Tibor Kapu.
Astronavt – češnja na torti
Slovenija kot polnopravna članica Evropske vesoljske agencije seveda vse bolj krepi svojo prisotnost na področju vesoljskih znanosti, industrije in tehnologij. Ali vse te aktivnosti v zadnjem obdobju pomenijo, da Slovenija morda res načrtuje v prihodnosti polet prvega slovenskega astronavta v vesolje? Kot je na strokovnem posvetu na Fakulteti za strojništvo odgovorila vodja Slovenske vesoljske pisarne pri gospodarskem ministrstvu Tanja Permozer, Slovenija za prihodnje leto načrtuje projekt Astronavt za en dan, v okviru katerega bodo popeljali mlade od 14 do 18 let na parabolični let.
»To bo začetek kampanje, da bi Slovenija nekoč res imela astronavta. Toda to je stvar odločitve in zahteva visoke finančne vložke. Moje mnenje je, da je to češnja na torti in da za državo to ni nujno. Za državo je nujno vzpostaviti res dober ekosistem, da se mednarodno povezujemo in da se ve, kdo je Slovenija v svetu in da je del vesoljskega programa.«
Zanimanje študentov za vesoljske tehnike pa ni majhno, je potrdil tudi prodekan strojne fakultete Miha Brojan. »Vzpostavljen že imamo študij letalstva in smo tik pred tem, da vzpostavimo študij vesoljske tehnike, in sicer prve stopnje. Na vso moč pa se trudimo, da vzporedno organiziramo tudi drugo stopnjo. Kot mlada polnopravna članica Evropske vesoljske agencije smo na poti, da se vesoljsko inženirstvo razvije pri nas tako v akademskem kot podjetniškem smislu. To je namreč sam vrh inženirskega znanja, kraljevska disciplina tehnike.«
