Ne samo ekstremni vremenski pojavi in požari, s katerimi se letos spopadata Evropa in preostali svet, to poletje je, kot kaže, tudi poletje potresov. V zadnjih dveh mesecih so se tla močno tresla junija v Venezueli, nato v Kolumbiji, avgusta pa v Indoneziji in Andaluziji v Španiji.
Najmočnejši potresi
Niz potresov v tej priljubljeni evropski državi se je začel na tradicionalno najbolj turistični dan v Evropi, to je 15. avgusta ob enih zjutraj, ko je imel prvi in hkrati najmočnejši potres magnitudo 5,0, žarišče je bilo le deset kilometrov južno od Granade. Popotresni sunki so se nadaljevali vse naslednje dni in ponovno so se tla močno zatresla pretekli torek. Potres z magnitudo 4,8 je v Granadi povzročil razpoke na stavbah, padanje ometa in ruševin na avtomobile, tri osebe so bile lažje poškodovane, nekateri muzeji, uradne stavbe in športni centri pa so ostali zaprti, vključno z eno največjih svetovnih turističnih atrakcij Alhambra.
Veliko močnejši potres z magnitudo 7,7 pa je prav tako 15. avgusta stresel vzhod Indonezije, najbolj prizadet je otok Flores. Sledilo mu je več močnih popotresnih sunkov magnitude celo 6,9. Potres se je zgodil ob petih zjutraj, žarišče je bilo 15 kilometrov pod površjem, oblasti pa so sprva izdale tudi opozorilo pred cunamijem, ki pa ni povzročil dodatne škode.
V potresu je umrlo najmanj 68 ljudi, razseljenih je 5000, popolnoma uničenih in poškodovanih je okoli tisoč stavb, šol, bolnišnic in vladnih uradov. Na otoku Flores so bili porušeni zdravstveni objekti, električno omrežje prekinjeno, zdravnikov primanjkuje, pomoč je omejena, plazovi pa so uničili dostopne ceste. Zaradi nenehnih popotresnih sunkov je med ljudmi naseljen strah in spijo zunaj v šotorih, ker se bojijo, da se bodo stavbe še dodatno rušile.
»Za zdaj je veliko povpraševanja po osnovnih živilih in čisti vodi,« je za BCC dejal Herry Kabut, glavni urednik lokalne publikacije Floresa Media, »ljudje nimajo pojma, kam se evakuirati. Vladnih nasvetov ni bilo. Mnogi so pobegnili v hribe in stradajo.«
Potresi pa v Indoneziji niso redkost, zato so prebivalci nanje relativno navajeni. Država namreč leži na stičišču treh glavnih tektonskih plošč ter je nagnjena k potresom in vulkanski aktivnosti. Zadnji hujši potres se je zgodil leta 2022 v provinci Zahodna Java, ko je umrlo več sto ljudi. Toda najhujša naravna katastrofa v celotni regiji je bila decembra 2004, ko je podvodni potres z magnitudo 9,1 povzročil ogromen cunami na obalah kar 14 držav. V indonezijski provinci Aceh na Sumatri je umrlo 170.000 ljudi, v vseh prizadetih državah pa okoli 230.000.
Najmočnejši izmerjeni potres od leta 1900 se je sicer zgodil v Čilu leta 1960 z magnitudo 9,5, povzročil je ogromno uničenje in rušilne cunamije, valove, visoke do 25 metrov, žrtev je bilo po različnih podatkih med 2500 do 6000. Drugi najmočnejši potres pa je bil leta 1964 na Aljaski z magnitudo 9,2. Tresenje tal je trajalo neverjetno dolgo, med štiri in pet minut, nekateri valovi pa so v zalivih dosegli celo 67 metrov. Po tej katastrofi so v Ameriki ustanovili uradni center za opozarjanje pred cunamiji, saj so največ smrtnih žrtev od 131 pokopali prav cunamiji in zemeljski plazovi.
Izboljšana gradbena pravila
Bil je ponedeljek, 10. avgusta, ko so se tla močno stresla ob zahodni, pacifiški obali Kolumbije. Potres z magnitudo 7,4 je dobil naziv najmočnejšega v Kolumbiji v zadnjem desetletju, porušil in poškodoval je številne stavbe, mostove, šole in bolnišnice, steze in zgradbe na letališčih, zaradi česar so se ta začasno zaprla. Ceste so zaradi zemeljskih plazov postale neprevozne, številne regije pa so ostale brez elektrike, pitne vode in telekomunikacijskih povezav.
Največ škode so utrpela mesta Cali, Pereira, Quibdó in Manizales. Epicenter je bil na globini 107 kilometrov, kar so seizmologi označili za nenavadno za to območje, zaradi tega pa so ga čutili daleč naokoli, v večjem delu države in tudi v Ekvadorju, Panami in Venezueli, ki je junija letos doživela najhujši potres v sodobni zgodovini. Čeprav povzročijo globinski potresi manj škode na površju, pa je bil kolumbijski tako uničujoč, ker se je sprostila ogromna količina energije.
V kolumbijskem potresu so po zadnjih podatkih Združenih narodov umrli 304 ljudje, 4400 je poškodovanih, uradno je pogrešanih 426 ljudi, neuradno pa vsaj 4000, več kot 26.500 domov je popolnoma uničenih in več kot 135.000 stavb poškodovanih. Neposredno je potres prizadel več kot 290.000 ljudi v 15 departmajih, reševalci pa še naprej nadaljujejo iskanje preživelih. Dostopa do nekaterih podeželskih območij pa ne otežujejo le poškodovana cestišča in zemeljski plazovi, ampak tudi prisotnost nedržavnih oboroženih skupin.
Kot so opozorili kolumbijski inženirji in strokovnjaki za potresno varnost, bi lahko bilo število žrtev večje, toda po zadnjem velikem potresu v Kolumbiji leta 1999, ki je bil katastrofalen, je država močno izboljšala gradbena pravila. Sodobnejše stavbe v večjih mestih, kot sta Cali in Bogota, so dobro prenesle tresenje, najtežje poškodbe pa so utrpele podeželske in starejše zgradbe.
Najhujša katastrofa in dvojni potres
Najmočnejši in najbolj smrtonosni potres po letu 1900 pa je 24. junija ob 18.04 doživela Venezuela. Dva uničujoča potresa v razmiku le 39 sekund, kar velja za zelo redek pojav, sta močno stresla njeno površje. Prvi z magnitudo 7,2 kot predpotresni, drugi z magnitudo 7,5 pa kot glavni udar (podatki ameriškega geološkega zavoda). Plitka potresa, njuno žarišče je bilo le 10 do 20 kilometrov pod površjem, sta posledično povzročila silovito tresenje na samem površju. V hipu so se porušile visoke stavbe in pod sabo pokopale ljudi, ki so bili v večernih urah doma in po prvem potresu začeli bežati na prosto. Venezuela je namreč ta dan praznovala državni praznik, zato je bilo doma več ljudi kot običajno.
Po podatkih venezuelske vlade je zaradi potresa do avgusta umrlo 6400 ljudi, več deset tisoč jih še vedno pogrešajo, poškodovanih je 86.000 ljudi. Na obalnem območju La Guaira, kjer je bil epicenter drugega, močnejšega potresa, je porušenih in nepopravljivo poškodovanih kar 80 odstotkov stavb. Velika škoda je tudi v glavnem mesu Caracas, kjer so se zrušili celi stanovanjski bloki, poškodovana pa je tudi kulturna dediščina, kot je univerzitetno mesto Ciudad Universitaria, ki je pod Unescovo zaščito. Močno je poškodovana cestna, elektroenergetska in tudi vodovodna infrastruktura, škoda pa je ocenjena na 4,7 do 8,7 milijarde ameriških dolarjev. Dvojni potres velja za eno najhujših naravnih nesreč v tej državi.
Za Venezuelo tako uničujoča potresa pomenita še dodatni udarec ob vsej negotovosti, ki jo država doživlja zadnja leta. V začetku leta je državo doletel politični pretres, ko so ameriške sile v jutranji raciji aretirale venezuelskega levičarskega voditelja Nicolása Madura, ki je državi vladal od leta 2013. Od takrat Venezueli vlada Madurova zaveznica in nekdanja podpredsednica Delcy Rodríguez.
Toda leta pomanjkanja pred tem, ki so ga še poslabšali ameriške sankcije, slabo stanje velikega dela javnih stanovanj in pomanjkanje cementa, ki ga je sprožil propad državne cementarne industrije, so pomenila, da na domovih in stavbah niso bila opravljena nujno potrebna popravila, zato so bile stavbe hitreje nagnjene k zrušitvi. Tudi velika vloga in moč vojske v zadnjih dveh desetletjih sta pomenili, da je imelo njeno opremljanje velikokrat prednost pred opremljanjem civilne zaščite.
Zadnji primerljivo močan potres v Venezueli se je sicer zgodil leta 1900 z magnitudo 7,6, kasnejši, čeprav močni, pa niso presegli sedme stopnje. Glavni razlog za tokratno veliko uničenje je bil po besedah seizmologov prav dvojni udarec. Medtem ko je prvi udarec oslabil strukturo stavb, ki niso bile grajene po potresnih standardih, jih je drugi dokončno porušil. Dvojni potresi oziroma potresni dvojčki so redki, vendar izjemno nevarni, saj gre za dva ločena potresa s skoraj enako magnitudo. Predstavljajo manj kot en do dva odstotka vseh velikih potresov. Eden takih se je zgodil pred tremi leti v Turčiji, kjer je imel prvi potres magnitudo 7,8, drugi, devet ur kasneje, pa 7,5. Naravna katastrofa je takrat zahtevala 59.000 smrtnih žrtev, potres pa je sprožil veliko vprašanj o kakovosti gradnje v Turčiji.
