Kanadski premier Mark Carney se je odločil Združenim državam pokazati zobe. Po dokaj zadržanem kanadskem odzivu na prejšnje ameriške pritiske in carine je Carney tokrat precej neznačilno za Kanado sam prekinil pogovore z ekonomsko močnejšo južno sosedo s preprostim sporočilom: »Ne moremo sprejeti, kar so ponudili, in ne moremo dati, kar so hoteli … Hoteli so preveč in ponudili premalo.«
Kaplja čez rob sicer tokrat očitno niso bile samo carine, ampak sodeč po poročilih kanadskih medijev zakonodaja, konkretneje – zaščita francoščine v Quebecu, kjer je uradni jezik. Gre predvsem za dva zakona. Eden veleva, da morajo biti v Quebecu napisi na izdelkih, navodila za uporabo, garancije in drugi dokumenti v francoščini. Vse to pomeni za ameriška podjetja dodaten strošek na trgu, kjer letno prodajo za 21 milijard dolarjev blaga. Drugi zakon pa veleva, da morajo ponudniki televizijskih programov, pretočnih vsebin in elektronskih naprav omogočiti preprost preklop na francoski jezik, obenem pa zakon oblastem omogoča določanje kvot vsebin v francoščini. Ameriške oblasti zakona razumejo kot oviro svobodni trgovini.
Francoščina na tnalu ali ne?
Kapljo čez rob za kanadsko stran naj bi predstavljala prav ameriška zahteva, da Kanada omili te zakonske zahteve. Premier province Ontario Doug Ford dodaja, da so ZDA v dogovor želele vključiti še pogoj, da lahko Kanada sklepa trgovinske dogovore z drugimi državami samo ob pristanku Washingtona, kar naj bi letelo predvsem na Kitajsko. Ameriška vlada zanika, da bi bil to razlog za propad pogajanj. Trump pravi, da se niso poskušali vmešavati v rabo francoščine v Quebecu, in je te trditve pripisal Carneyju z očitkom, da laže, da bi si dvignil podporo.
Kljubovanje Trumpu ima v Kanadi trenutno res visoko podporo, sodeč po anketah skoraj dvotretjinsko. Razlog niso samo carine, pač pa nasploh odnos južne sosede. Trump je v preteklosti dejal, da bo iz Kanade naredil 51. ameriško zvezno državo ter da bo Kanado kaznoval, ker se je ob tamkajšnjih velikih gozdnih požarih dim valil nad ZDA. Zdaj je dodal bodico, da bo mejno jezero Ontario preimenoval v Ameriško jezero.
Ciljno usmerjen odgovor Ottawe
Zadnja zaostritev se je sicer začela z ameriško napovedjo povračilnih ukrepov na kanadske carine za ameriške avtomobile, mlečne izdelke in alkoholne pijače, ki so bile odgovor na prejšnje ameriške carine. Zaradi te Trumpove napovedi so stekli pogovori med stranema. Ameriška stran pravi, da je ponudila prepolovitev obstoječih 50-odstotnih carin na jeklo in aluminij ter na znatno znižanje carin za vozila in določenih vrst lesa iz Kanade, če ta umakne svoje carine na alkohol in avtomobile. Carney pa trdi, da so ZDA s svojimi zahtevami hotele uničiti kanadsko avtomobilsko in jeklarsko industrijo ter industrijo jekla.
Potem so v petek pogovori padli v vodo. V odgovor na kanadsko prekinitev pogajanj so ZDA uvedle 50-odstotne carine na določene kanadske izdelke v vrednosti 20 milijard dolarjev. Gre za zelo različne izdelke, od oblačil in nakita do alkohola in celo hokejskih palic – slednje so v Quebecu razumeli kot posebno ameriško bodico. Kanadska vlada je takoj odgovorila z napovedjo, da bo na vsak dolar carin odgovorila v enaki meri, ter sama napovedala ocarinjenje 700 različnih izdelkov prav tako v vrednosti 20 milijard dolarjev.
Nekaj manevrskega prostora za dogovor še je, saj bodo nove kanadske carine začele veljati 8. septembra, ameriške na avtomobile pa 1. januarja. Za kompromis pa imata načeloma interes obe državi, vsaj ekonomskega. Kanada ocenjuje, da ameriški ukrepi ogrožajo 87.000 delovnih mest, zato napoveduje podporo malim in srednje velikim podjetjem. Bela hiša pa tudi ve, da so mnoge kanadske carine načrtno usmerjene proti nekaj obmejnim ameriškim zveznim državam, kjer se bodo na novembrskih volitvah bile pomembne bitke in se bo morda odločalo o večini v senatu.
