Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve svetega Jurija je ena najprepoznavnejših stavb v mestu. A kljub izjemni zgodovinski vlogi so njegovo notranjost poznali le redki. To se je zdaj spremenilo. Stolp je prvič odprt za obiskovalce, in to z vsebinsko razstavo, ki vodi skozi več kot 700 let zgodovine. V šestih nadstropjih, zato je treba prehoditi kar nekaj stopnic, obiskovalci doživijo arheološke sledi Ptuja, spoznajo zgodovinsko vlogo stolpa in odkrijejo eno največjih posebnosti – delujoč urni mehanizem z več kot 21 metrov dolgim lesenim nihalom. »Za prenovo smo se odločili, ker čutimo odgovornost do zgodovine kraja, v katerem bivamo,« je povedal Andrej Feguš, župnik na Ptuju, ki nas je tudi pospremil po stolpu.
Stolp spreminjal vloge
Lokacija stolpa ima tudi bogato arheološko zapuščino. V temeljih stolpa so arheologi našli sledove rimskih zgradb, bronastodobne naselbine, slovanskih grobov iz 11. stoletja in srednjeveških pokopališč. Vsaka plast govori o neprekinjeni poselitvi tega prostora. Med najdenimi predmeti so balzamariji, keramični odtisi, novci cesarjev Tiberija in Vespazijana ter srednjeveške sponke, pasne zaponke in svetinjice. Stolp je bil prvič omenjen leta 1376 kot del mestnega statuta. »Skozi stoletja je spreminjal vloge – od obrambnega opazovalnega stolpa, zapora do zvonika. Sedanja oblika izhaja s konca 18. stoletja, ko je bil stolp po požaru prekrit z baročno čebulasto streho. Med pomembnimi zgodovinskimi epizodami je tudi delovanje mestnega sodnika in varuha stolpa, ki je ob nastopu prisegel, da bo stolp branil in varoval v imenu mesta,« je pripovedoval Fenguš in povabil k ogledu dobrih deset minut trajajočega filma, ki ga predvajajo v prvem nadstropju stolpa.
Vseeno pa je glavna atrakcija mestnega stolpa leseno nihalo. »Je eno največjih posebnosti v Evropi. Enaindvajset metrov dolgo leseno nihalo z utežjo iz kamna je težko kar 300 kilogramov. Gre za redkost svetovnih razsežnosti, saj tako dolgih nihal, ki obstajajo v ohranjenih mehanizmih in še vedno delujejo, ni na pretek,« je pojasnil naš sogovornik in dodal, da stolpna ura deluje zgolj na osnovi gravitacije in mehanskega prenosa. Njeno gibanje poganjajo štiri kamnite uteži, zobniški sistem pa je ročno kovan in oblikovan s tako natančnostjo, da še danes prikazuje čas na treh straneh stolpa. In če vas bo zgodba ptujskega mestnega stolpa pritegnila, naj še omenimo, da vsake četrt ure zazvoni eden od dveh stolpnih zvonov. Največji tehta skoraj 3100 kilogramov in izvira z začetka 18. stoletja.
Ena najstarejših ohranjenih mehanskih ur
Vendar pa za zgodbo mestnega stolpa ne stojijo samo ptujska župnija ter zidarska in obrtna dela. »Gre tudi za ure in dnevi raziskovanja, preverjanja zgodovinskih virov, arhivov in osebnih pričevanj. Projekt je bil mnogo več kot priprava razstave – bil je odkrivanje neznanega, učenje in nenehno postavljanje novih vprašanj,« je povedal Fenguš in dodal, da so se z vsako novo informacijo odprle nove zgodbe iz preteklosti, ki so razbijali mite, odkrivale manj znane plasti mestne zgodovine. »Mnogo gradiva je še vedno v raziskovalnih predalih – veselje, da bomo to lahko v prihodnosti delili z obiskovalci, pa je tisto, kar daje projektu trajnost.« Posebno mesto ima tudi obnova ure, ki jo je v veliki meri ponovno spravil v pogon Samoel Kukovičič, urar in restavrator, ki je potrdil, da je mehanska ura v mestnem stolpu in zvoniku ena največjih in najstarejših ohranjenih mehanskih ur na Slovenskem.
Mestni stolp in zvonik se je tudi za javnost odprl na pobudo nadžupnije svetega Jurija, ki je nosilec projekta, saj sta stolp in zvonik pravzaprav del cerkve svetega Jurija v starem mestnem jedru. Ta del mesta pričakovano obišče največ turistov, ki so bili tudi navdih za zagon projekta. »Že nekaj let opažamo izjemno zanimanja turistov, ki obiščejo naše mesto, za naš stolp in zvonik. Ves čas spremljamo njihove odzive in tudi odzive domačinov ter jih beležimo – med drugim z namenom, da bi bila vsebina usklajena z njihovimi pričakovanji. Z individualnimi vodenji, ki jih občasno izvajamo za goste prenočišč Proštija, pa smo se dokončno prepričali, da sta mehanizem ure in razgled na mesto z druge perspektive zelo zanimiva za širšo javnost,« je pripomnil Fenguš.
Obnovo krila župnija
Stroški celotne obnove se vrtijo okoli 200.000 evrov, 20.000 jih je prispevala občina. »Za našo župnijo je 180.000 evrov ogromno denarja, nismo ga prislužili z nabirkami. Te zadostujejo za vsakdanje življenje. Glavnico dobimo s sobami, ki jih oddajamo. Dejansko nam je tako uspelo v treh letih zbrati večino denarja, nekaj ga še dolgujemo. Vendar pa računamo, da bomo do konca poletja tudi ta dolg poravnali,« je povedal župnik in spomnil, da so mojstri svoje delo večinoma opravljali kot prostovoljci. »Terjali so samo denar za material,« je pristavil.
Poleg omenjenega filma si je v mestnem stolpu mogoče ogledati tudi manjšo arheološko zbirko, ki so jo župniji odstopili v mestnem muzeju. Naj še omenimo, da je muzej odprt od ponedeljke do sobote od 10.30 do 19.30, v nedeljo pa od 11.30 do 19.30. Ker je število obiskovalcev v stolpu omejeno, priporočajo nakup vstopnice prek spletne strani mestni-stolp.si.
