O tem, ali naj Slovenija do leta 2030 dvigne obrambne izdatke na tri odstotke bruto domačega porizvoda, se bomo državljani izrekali na posvetovalnem referendumu. Predlog, ki ga je v državni zbor koalicijska stranka Levica, je namreč podprlo 46 poslancev, proti jih je bilo 42. Že pred začetkom glasovanja so sicer podporo predlogu napovedali v koalicijskih Levici in SD, s čimer niso bili zadovoljni v Gibanju Svoboda. A zaradi razmerja poslanskih sedežev, se je vendarle pričakovalo, da bo predlog padel. A je nato prišlo do preobrata, saj sta nazadnje tudi opozicijski SDS in NSi odločili glasovati za razpis referenduma.
Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.« Spomnimo, da so v Levici predlog za posvetovalni referendum vložili še preden je državni zbor junija potrdil obrambno resolucijo, a predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ni upoštevala poslovnika in dosedanje parlamentarne prakse, ki veli, da predlog za referendum zamakne odločanje o aktu, na katerega se nanaša. Dejala je, češ, »da ni prav, da bi predlog za posvetovalni referendum oviral odločanje o političnem aktu«. Ta sicer že letos predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP, nato pa postopen dvig na tri odstotke do leta 2030. To pomeni, da bi obrambni proračun lahko že do leta 2028 tehtal čez dve milijardi evrov. Za primerjavo: leta 2020 je znašal zgolj pol milijarde evrov.
Protiudarec ali nespametna poteza Goloba?
Izglasovani referendum je politična posledica obnašanja največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda. V Levici so sicer v skladu z lastnim programom že od samega začetka nasprotovali enornemu povečanju izdatkov za Slovensko vojsko, Socialni demokrati pa so bili do vrha zveze Nato v Haagu konec prejšnjega meseca bolj kot ne zadržani. A jih je nato zmotilo, da se je premier Robert Golob mimo njihove volje na Nizozemskem odločil z ostalimi članicami Nata podpisati deklaracijo, ki predvideva celo še večje trošenje za vojsko: Golob se je v imenu Slovenije zavezal, da bomo obrambne izdatke do leta 2035 dvignili na kar pet odstotkov BDP. Ob tem je sicer koalicijskim partnerjem in slovenski javnosti po vrhu zveze Nato pojasnjeval, da je edina zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije, torej tri odstotke BDP do leta 2030.
Po tem ko je bil izglasovan referendum pa je odjeknila še novica – v Gibanju Svoboda so napovedalo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Z obrazložitivjo: »Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije,« je kar na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob. Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek pričakuje, da bo premier na predlog posvetovalnega referenduma Svobode vezal zaupnico vladi.
Referendum so podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš. Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč. Politična higiena seveda veli, da poslanci nekaj dajo na voljo tistih, ki jim podeljujejo mandate, a obveza je v tem primeru v nasprotju z zakonodajnim referendumom »le« politične narave.
Petina celotnega proračuna
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v imenu predlagateljev referenduma ocenil, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov "spodbuda za to, da opravimo temeljno razpravo o demokraciji".
Spomnil je, da je zveza Nato predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov. Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na "militantno histerijo", ki ni utemeljena na resni analizi.
Izpostavil je, da bi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomenil petino celotnega slovenskega proračuna. "Petina vsega denarja, ki ga ta država porabi, bi po željah Nata morala biti namenjena za oboroževanje. V Levici temu seveda temu seveda nasprotujemo," je bil jasen.
Sajovic: Razmere v svetu okrog nas se se drastično spremenile
Na drugi strani je minister za obrambo Borut Sajovic povedal, da so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile in je treba na izzive odgovoriti "z dejanji, z modrostjo, z diplomacijo, zavzemanjem za mir, pa tudi s krepitvijo lastne varnosti, in to delamo".
Spomnil je, da je DZ resolucijo, ki opredeljuje obrambne izdatke, sprejel nedolgo nazaj, ta pa izdatke do leta 2030 zvišuje na tri odstotke. Kot minister je sicer vse bolj razočaran, da odgovornost za varnost "aktivno, z dejanji, s proračunom, z rešitvami, s podporo resoluciji najodločneje, trdno in zelo osamljeno izvajajo samo še v poslanski skupini Gibanja Svoboda". Na vladi referendumu nasprotujejo, je dejal.
Vrh v Haagu pred nekaj dnevi je po njegovih besedah pokazal enotnost zaveznic. Kot je dejal, je Sloveniji uspelo, "da se je čas povečanja obrambnih izdatkov na tri odstotke in pol za neposredno obrambo podaljšal z leta 2032 na 2035". Ob tem je bila po njegovem mnenju jasno opredeljena dvojna raba.
Ponosen pa je tudi na stališče predsednika vlade Roberta Goloba, "ki se je na zasedanju vodij zavzel za to, da se varnostne obrambne kapacitete uporabijo aktivno tudi za to, da se čim prej doseže mir in prepreči prelivanje krvi in izgubo življenj civilistov v Gazi".
Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu pa vprašanje, kako se soočiti z realnostjo vse bolj nestabilnega in nepredvidljivega sveta, ne sme biti vprašanje, ki bi si zaslužilo poenostavljene formule ali všečne politične igre. "To je vprašanje, ki bo odločalo o tem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali," je prepričana.
Rajbenšu tu meni, da je Svoboda edina stranka, ki je "pred ljudi stopila odkrito in brez olepševanja, ker ne želi podajati iluzij, čeprav je enostavneje dajati všečne obljube".
V NSi za premišljen in načrtovan dvig
Tudi poslanec NSi Janez Žakelj je v predstavitvi poslanskih stališč poudaril pomen članstva Slovenije v Natu. "V NSi podpiramo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije," je povedal, hkrati pa je opozoril, da mora biti ta dvig skrbno načrtovan, premišljen in učinkovit.
Žakelj meni, da se tako premier Golob kot koalicija sprenevedata, saj Levica in SD naj ne bi opazili, da je v izhodiščih vlade pred vrhom Nata zaveza članic o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Dejal je, da NSi pri tem sprenevedanju ne bo sodelovala.
SD: O tem naj odločajo državljani
Po mnenju SD je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani. "Verjamemo, da je posvetovalni referendum pot do širšega soglasja in trdnejše prihodnosti naše države, hkrati pa bi izid referenduma vladi podal legitimno izhodišče za zastopanje interesov Slovenije v mednarodni skupnosti," je dejal poslanec Predrag Baković.
Logar: Dokaz popolne disfunkcionalnosti koalicije
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je bil kritičen do koalicije. "Dejstvo, da se sploh pogovarjamo o predlogu ene izmed koalicijskih strank za referendum proti politiki lastne vlade, je dokaz popolne disfunkcionalnosti vladajoče koalicije, ki ni več sposobna funkcionirati kot celota," je zatrdil Logar.
Poslanci SDS pri razpravi ne sodelujejo, tudi stališča niso predstavili. Je pa predsednik SDS Janez Janša na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.
Matej T. Vatovec je ob robu seje v odzivu na Janševe besede medijem povedal, da Levica jasno izraža stališče do vprašanja obrambe. Kot je dejal, si iskreno želi, da bi danes razpis referenduma izglasovali, četudi z glasovi SDS, saj bi s tem dali ljudem možnost, da odločajo o tem, ali bo družba šla po poti militarizacije.
