Andrea Schiliro, Salvatore Iacono, Stefano Andrea Luca in Giuseppe Costanzo Ninitto so italijanski državljani, ki so po opravljenem študiju fizioterapije v okviru mariborske Univerze Alma Mater Europaea več let čakali, da so lahko začeli opravljati svoje delo, saj v Sloveniji dlje časa niso mogli opraviti strokovnega izpita.
Študij so lahko opravili v italijanskem jeziku, zataknilo pa se je pri strokovnem izpitu, saj je bil pogoj za pristop tudi znanje slovenskega jezika. Zakonodaja takrat namreč ni omogočala opravljanja strokovnega izpita s pomočjo tolmača, zakon o zdravstveni dejavnosti pa je državni zbor spremenil šele leta 2020, tako da so italijanski fizioterapevti izpit lahko opravili šele v letu 2021.
Brez poklicne kvalifikacije
Študentov je bilo še več, štirje pa so se odločili za tožbo proti državi. Z njo zahtevajo odškodnino v višini 396.200 evrov, saj se po končanem študiju dlje časa niso mogli zaposliti. Zgolj diploma v Sloveniji namreč ni dovolj za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti, temveč je za to najprej treba opraviti strokovni izpit. V Italiji je nekoliko drugače. Tam sta praksa in strokovni izpit že del študija, kar je še dodatno zapletlo situacijo, saj strokovnega izpita kot samostojnega instituta ne poznajo. Tako italijanski študenti v Sloveniji (do spremembe zakonodaje) niso mogli opraviti strokovnega izpita, ker niso znali slovensko, v Italiji pa strokovnega izpita prav tako niso mogli opraviti, saj bi ga lahko zgolj v okviru študija.
Kot je v četrtek na sodišču poudarila odvetnica italijanskih fizioterapevtov Klara Marin Plausteiner, italijanski študentje po prejeti diplomi brez strokovnega izpita niso mogli pridobiti poklicne kvalifikacije, zaradi česar niti v Sloveniji niti v domovini niso mogli opravljati fizioterapevtskega dela. Po njenem mnenju za zaplet nosi odgovornost država, ki da je tedaj nepravilno implemenitrala evropsko direktivo, zaradi česar študenti iz tujine niso bili enakovredni domačim.
Vmes so jih preživljali starši
Italijanski fizioterapevti so na sodišču povedali, da so se za študij v slovenskem zasebnem visokošolskem zavodu odločili, ker je bilo v Italiji število razpisanih študijskih mest za fizioterapijo strogo omejeno. Pri Alma Mater Europaea so jim predstavili, da bodo študij lahko opravili v italijanščini. Andrea Schiliro je pojasnil, da je vzporedno s študijem v Sloveniji opravljal tudi pripravništvo v Italiji, po treh letih je uspešno zagovarjal diplomo, nato pa ugotovil, da bi za strokovni izpit potreboval tudi znanje slovenščine stopnje B2. Tako je moral več let čakati, da se je zakonodaja spremenila, vmes pa so ga preživljali starši. Občasno je opravljal le kakšna priložnostna dela na črno na kmetijah v okolici svojega doma. Ker ni mogel opravljati poklica, za katerega se je izšolal in so se »njegove sanje postavile pod vprašaj«, pa se je počutil zelo slabo in tudi obiskoval psihoterapevta. Danes živi v tujini in dela kot fizioterapevt.
Podobno sta pričala tudi Salvatore Iacono in Stefano Andrea Luca. Tudi prvega so preživljali starši, vmes pa se je na lastno pest udejstvoval na fizioterapevtskih delavnicah, da je obnavljal znanje. Andrea Luca pa je v vmesnem obdobju prejemal od 300 do 400 evrov mesečne podpore in opravljal javna dela.
Leta 2023 so proti državi vložili tožbo, ki so jo naslovili na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kjer pa so nam pojasnili, da so zadevo odstopili zdravstvenemu ministrstvu. Tam so v preteklosti zatrjevali, da so bili študentje fizioterapije pač zavedeni, da bodo lahko strokovni izpit v Sloveniji opravili v italijanščini.
