Premier Robert Golob se je v imenu Slovenije na nedavnem vrhu zveze Nato zavezal k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Kljub nasprotovanju koalicijskih SD in Levice. Zaveznice bi morale v skladu s sprejeto deklaracijo svoje izdatke, namenjene izključno obrambi, dvigniti na 3,5 odstotka BDP, pri tem pa še dodatnih 1,5 odstotka BDP nameniti projektom, povezanim z obrambo. Trojica je zato na današnjem tako imenovanjem mini koalicijskem vrhu skušala umiriti napetosti. Po besedah vodje stranke SD Matjaža Hana, ki je sicer ob prihodu na srečanje poudaril, da jih premier ne more prepričati, so zbrani sklenili, »da bo vlada na neki način spoštovala obrambno resolucijo, ki jo je pred tem sprejel državni zbor, kar pomeni dva odstotka BDP za obrambo letos, do leta 2030 pa tri odstotke BDP«.
Srečanja so se sicer udeležili predsedniki, vodje poslanskih skupin in generalni sekretarji vseh treh koalicijskih strank, iz vrst Gibanje Svoboda pa še podpredsednika stranke in vlade Matej Arčon in Klemen Boštjančič ter obrambni minister Borut Sajovic.
Arčon: Eno je deklaracija, drugo pa resolucija
Arčon je ponovil besede premierja in vztrajal, da je ključna zaveza Slovenije resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, sprejeta konec maja. Dodal je, da je bilo to tudi stališče, ki ga je predsednik vlade Robert Golob zagovarjal na vrhu Nata. Spomnimo: Golob se je v Haagu zavezal k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, še isti dan pa nato ob robu vrha novinarjem povedal, kako je »edina sprejeta zaveza Slovenije, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke«. Pred vrhom Nata pa je napovedal, da ne bo nasprotoval skupni izjavi članic, v kateri se bodo voditelji po napovedih zavezali k takšnemu zvišanju.
Tega protislovja danes ni znal nihče dobro pojasniti. Na novinarsko vprašanje, kaj bo torej s petimi odstotki BDP, h kateremu so se zavezali na vrhu Nata, pa je Arčon odgovoril: »Nekaj je deklaracija, drugo je resolucija. Dolžnost in odgovornost vlade, predsednika vlade, je, da se drži tistega, kar je bilo sprejeto v vladi in parlamentu. Parlament je najvišji organ, to se bo tudi odražalo v proračunu.« Na konkretno podvprašanje, ali torej zavezo za pet odstotkov BDP vidi kot nezavezujočo, pa je podpredsednik vlade dejal: »Govorimo o do treh odstotkih do leta 2030. Če pogledate izdatke v preteklih letih, koliko držav se je držalo, koliko držav je finančno sposobnih dosegati te cilje Nata … Nekateri ja, nekateri ne. Naš pomembni dokument je resolucija.«
Sajovic jamčil za Goloba
V Svobodi sicer zdaj trdijo, da je Golob tri odstotke BDP za obrambne izdatke iz resolucije zagovarjal tudi na vrhu zveze Nato. Čeprav je nato državo zavezal za pet odstotkov BDP. Kdo ga je slišal? »Debate v sejni dvorani zavezništva se ne snemajo, so tajne, iz Slovenije nas je bilo tam pet, ponosen sem bil na razpravo našega predsednika vlade, ki ni sedel daleč od sekretarja zavezništva in od ameriškega predsednika. V svojem govoru je povedal, kaj smo v Sloveniji sprejeli v resoluciji, na koncu pa od dvaintrideseterice edini, ki je predlagal in se zavzel za to, da se vsa silna moč zavezništva uporabi za to, da se v Gazi prekine pobijanje žensk in otrok,« jamči obrambni minister Borut Sajovic.
»V Levici ves čas nasprotujemo tako članstvu Slovenije v zvezi Nato kot posledično tudi višanju proračuna za orožje,« pa je po sestanku povedala koordinatorica stranke Levica Asta Vrečko in dodala, da so to jasno povedali ob vstopu v vladno koalicijo, pa tudi pred vrhom zavezništva v Haagu. Dodala je, da sta v vladi pač dve stranki, ki podpirata članstvo v Natu, in Levica, ki ga ne podpira, a to za sodelovanje treh strank po njenih besedah ni nepremostljiva razlika. Levica ima drugačno vizijo družbe, ki po besedah Vrečkove predstavlja »izgradnjo socialne države, stanovanj, dolgotrajne oskrbe in vseh drugih stvari, kot je tudi zdravstvo, šolstvo«, kar da je bilo mnoga leta zanemarjeno pod marsikatero vlado. Po srečanju niti Han niti koordinatorka Levice Asta Vrečko nista neposredno omenila možnosti izstopa njunih strank iz koalicije, da bi bil o tem govor, je zavrnil tudi Arčon.
SD in Levica sta si umili roke?
O neusklajenosti koalicijskih partnerjev priča tudi epizoda s sprejetimi vladnimi izhodišči za premierjevo udeležbo v Haagu slab teden pred zasedanjem Nata. V dokumentu je bilo med drugim zapisano, da »bodo voditelji članic Nata v Haagu obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja, povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo pet odstotkov BDP«. V izhodiščih sicer nikjer ne piše, da bo Slovenija dvig na pet odstotkov podprla, piše pa, da bo »s strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju«.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da nihče iz vrst SD in Levice ni opazil razširitve dnevnega reda s to zanje problematično točko in oporekal gradivu, ki je bilo priloženo in poslano po elektronski pošti več kot 200 naslovnikom, tudi vsem ministrom. Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je za medije zagotovila, da razprave o tem, da bo Slovenija postopno zvišala obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, na seji vlade sploh ni bilo. Kot je še pojasnila ministrica, sama ni bila v dvorani, ko je bila obravnavana točka z izhodišči za vrh zveze Nato. Prav tako v dvorani pri tej točki ni bilo več prvaka Socialnih demokratov Matjaža Hana.
