Predstavniki delojemalcev v državnem svetu ocenjujejo, da gre v večjem delu zakona za poskus sprejema rešitev, ki družbi ne bodo prinesle ničesar pozitivnega. "Ravno nasprotno – gre za globoke in grobe ter s stroko in širšo javnostjo neusklajene posege v temeljne sisteme socialne države v prid zelo ozkemu delu interesov v družbi," so zapisali v predlogu za veto.
Uvodoma so se sicer obregnili ob hitenje pri sprejemanju tako pomembnih vsebin, ki je "nerazumno in nesprejemljivo". Posledično je namreč prišlo do skorajda popolne izločitve strokovne in širše zainteresirane javnosti postopka, so navedli.
Sindikalisti niso bili vabljeni na obravnavo v okviru skupnega odbora, zato so "morali na licu mesta malodane izsiliti možnost, da na sicer javni seji predstavijo svoja stališča, povrhu v precej omejenem času petih minut, marsikateri deležnik pa ni dobil niti te priložnosti", so povzeli. Kot so dodali, je ni nič bolje odnesel državni svet, ki je bil sicer vabljen na sejo, a mnenja ni imel možnosti ne oblikovati ne predstaviti, saj je postopek tekel prehitro.
"Dejstvo je tudi, da je bilo stališč zainteresirane javnosti veliko, da so bila po večini do predlaganih rešitev odklonilna in da sta bila tako predlagatelj kot predsedujoči skupnemu odboru DZ z njimi predhodno pisno seznanjena. Težko bi torej trdili, da je bila izločitev zainteresirane javnosti iz postopka obravnave predloga zakona posledica njune nevednosti ali neseznanjenosti z vsem navedenim," so ostri državni svetniki iz vrst delojemalcev.
Izpostavili so še spornost t. i. omnibus tehnike noveliranja. Prepričani so, da so se predlagatelji za to odločili tudi zato, da bi se izognili možnosti uporabe instituta naknadnega zakonodajnega referenduma. Ta namreč načeloma ob davčnih določbah in določbah, povezanih z drugimi obveznimi dajatvami, ni dopusten.
"V tem primeru zloraba omnibus tehnike noveliranja dosega ustavno povsem nesprejemljive razsežnosti, saj učinkuje kot vnaprejšnje onemogočenje referenduma o rešitvah iz zakona, ki posegajo v temeljne družbene sisteme. Predlagatelj oziroma zakonodajalec sta s takšnim pristopom na nedopusten način poizkusila izigrati pravico do referendumskega odločanja ljudstva o vsebinsko samostojnih in občutljivih rešitvah iz zakona," so navedli v interesni skupini delojemalcev.
Državni svet se mora na takšno zlorabo zakonodajnega postopka, ustavnih omejitev referenduma in lastne vloge v sistemu zavor in ravnovesij nujno odzvati, so pozvali.
V nadaljevanju so opozorili še na ustavno spornost nekaterih določb. Med njimi so po njihovih besedah predvideno avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ureditev regresnih zahtevkov in začasno prenehanje uporabe celotnega novega zakona o gostinstvu.
"Velik del sprejetih določb prav tako prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter že omenjena velika tveganja za stabilnost ključnih družbenih podsistemov, ki so namenjeni zaščiti posameznika in razvoju družbe, ki temelji na solidarnosti, ne zgolj interesu kapitala. Negativne posledice posameznih ukrepov iz zakona bodo občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi," so napovedali.
Skrbijo jih tudi javnofinančni učinki zakona, ki da bodo lahko imeli za posledico nujne posege v pravice iz javnih sredstev ter bodo lahko vplivali na obseg in/ali kakovost javnih storitev.
Sindikalisti sicer že zbirajo podpise v podporo pobudi za razpis referenduma, v DZ jih bodo vložili v ponedeljek. DZ bo moral nato odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bodo poslanci vmes sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa referenduma, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali. Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica.