V zakon so predlagatelji – poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica – vključili več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.

Ob tem zakon vsebuje sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibus posega v deset zakonov.

DZ je danes sprejel uskladitveno dopolnilo, s katerim po navedbah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi odpravljajo neskladje med začetkom uporabe spremenjenih določb zakona. "Upokojenci, popoldanski s. p.-ji in ostali zavezanci bodo nehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona," je pojasnil.

Kritiki: To je zakon za premožne

Sistemski posegi pod nazivom interventni so razburili stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe s sindikati na čelu. Poslanci omenjenih strank so tudi v današnji razpravi opozorili, da je zakon pisan na kožo predvsem premožnim. Istočasno bo po njihovih opozorilih brez omembe ukrepov za njeno zapolnitev navrtal vsaj milijardo evrov luknje v javne finance in zamajal pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni.

"Če javno blagajno osiromašiš za približno milijardo evrov, je seveda treba povedati, kje boš ta izpad nadomestil – ali so to višji davki ali nižji odhodki, drugače se matematika ne izide. Tako da naj se ljudje na žalost pripravijo," je dejala poslanka Svobode Alenka Bratušek.

Nekatere od po njihovih besedah najbolj škodljivih ukrepov so poskušali iz zakona črtati s predlaganimi dopolnili, vendar niso bili uspešni.

Predlagatelji so medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih udeleženih vse od začetka obravnave poudarjali, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke.

Kot je danes dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, so očitki o ukrepih samo za bogate ob vsem trudu, ki so ga predlagatelji zakona vložili v njegovo pripravo, zelo boleči. "Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane. To je tista prava politika z občutkom, ki daje moč ljudem," je poudaril.

O dopolnilih predlagateljev zakona poslanci niso glasovali, saj so jih predlagatelji umaknili. To je naletelo tudi na kritike, saj da naj bi to storili le zato, da bi bil zakon sprejet še danes. Odhajajoča koalicija se ob tem pripravlja na zakonodajni referendum o tem zakonu.

Ustanovili parlamentarna delovna telesa

DZ je z 79 glasovi za, nobenim proti in štirimi vzdržanimi sprejel odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Delovna telesa sledijo z nedavno spremembo zakona o vladi določenim ministrstvom. V nadaljevanju današnje seje DZ pa je predvidena tudi obravnava predloga imenovanja predsednikov in podpredsednikov delovnih teles.

Poslovnik DZ določa, da se v DZ ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov državnega zbora.

Po danes sprejetem odloku o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ bodo v tem mandatu delovali komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ustavna komisija, odbor za gospodarstvo, delo in šport, odbor za infrastrukturo in energetiko, odbor za okolje in prostor, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, odbor za finance, odbor za zunanjo politiko, odbor za pravosodje, odbor za notranje zadeve in javno upravo, odbor za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, odbor za obrambo, odbor za zdravje, odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide, odbor za izobraževanje, mladino in znanost, odbor za kulturo in odbor za zadeve Evropske unije.

V skladu s poslovnikom pa bodo v DZ delovala tudi stalna delovna telesa. To so mandatno-volilna komisija, komisija za poslovnik, komisija za narodni skupnosti, komisija za nadzor javnih financ, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

V okviru mandatno-volilnih zadev je na današnji seji DZ predvidena tudi obravnava predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ ter ločeno predloga sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Pred tem pa mora DZ potrditi odločitev kolegija.

Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so namreč zahtevali, da DZ odloča o odločitvi kolegija predsednika DZ, s katero so vodje poslanskih skupin določili število mest poslanskih skupin v delovnih telesih in razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v delovnih telesih. V omenjenih poslanskih skupinah se namreč ne strinjajo s predlaganim razrezom mest v delovnih telesih. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat moralo pripasti več predsedniških mest. V Levici pa so nezadovoljni, ker niso dobili mest v odborih za zdravje, izobraževanje in okolje. Opozarjajo, da se po poslovniku DZ vsaki poslanski skupini praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.

Priporočamo