Ljubljana. Posilstvo, omogočanje uživanja droge in tatvina – vsega tega je bil obtožen moški, ki so ga na ljubljanskem sodišču obsodili na šest let zapora, po prestani kazni pa ga bodo za štiri leta izgnali iz države. Zgodilo se je proti koncu predlanskega leta. Oškodovanka se je sprva zadrževala v njegovi družbi in v družbi še enega tujega državljana. Potem pa je z obdolženim odšla na samo, da bi ji dal še eno črtico kokaina, oba sta ga »posnifala« z njenega mobilnega telefona. Nato pa ji je iz roke vzel telefon in ga dal v svoj žep. Mislila je, da gre za šalo, in roko stegnila v njegov žep, a je odvrnil, da ga ne bo dobila, dokler z njim ne bo imela spolnega odnosa. Začel jo je otipavati, nakar se mu je poskušala umakniti, a je bil močnejši. Da bi se ga ubranila, je nato iz žepa poskušala vzeti solzivec, vendar ji ga je vzel skupaj z njenimi ključi. Takrat se je res prestrašila, saj ga ni poznala in ni vedela, česa vsega je zmožen. Otrpnila je, bila je v šoku, ležala je na tleh in pustila, da naredi, kar želi, je povedala kasneje. Slekel ji je hlače in jo (prvič) posilil. Ko je končal, jo je poskušal prisiliti še v oralni spolni odnos, toda uspelo ji je umakniti glavo. Čeprav ga je v joku večkrat prosila, naj jo pusti pri miru, jo je posilil še enkrat.

Zagovornik: Ni klasičen primer žrtve

Na sojenju je vztrajal, da je nedolžen in da si je ona to želela. Obramba je sicer obtožbi in kasneje sodbi ugovarjala v več točkah. Trdila je na primer, da ženska ne govori resnice in da njeno neresnicoljubnost dokazuje tudi njen »življenjski slog«. Očitala ji je razuzdano življenje: da ji jemanje prepovedanih drog in pijančevanje ni tuje, da se je kritične noči »zapletla« kar z dvema tujcema in da ima pestro spolno življenje ter številne spolne partnerje. V dokaz je navajala ugotovitve strokovnjakov iz nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki so na njenem spodnjem perilu našli mešanico bioloških sledi treh ali več oseb, večina mešanice pa je bila moškega izvora. Ne ustreza klasičnemu profilu žrtve posilstva, je navedel zagovornik. Sodišče ga je zavrnilo rekoč, da le prostovoljni pristanek ženske na spolno občevanje izključuje kaznivo dejanje posilstva. Torej če se za spolni odnos odloči sama. V tem primeru je do spolnih odnosov prišlo ne samo proti njeni volji, temveč tudi z uporabo sile.

Ker je oškodovanki omogočil uživanje kokaina, je bil obsojen na leto in dva meseca, ker jo je posilil, na pet let zapora, za tatvino solzivca pa je dobil štiri mesece.

Tudi ni pomembno, ali se žrtev dejansko fizično ali kako drugače upira nasilju storilca in ali je imela sploh možnost, da se storilcu upre. Zadošča že, da je bilo odpor mogoče razumno pričakovati in ga je storilec že od začetka želel »izključiti«, je navedlo sodišče. Ugibanje obrambe, ali je bila sposobna upiranja med prvim in drugim občevanjem ob zaužitju kokaina, ki kvečjemu poživlja in je stimulans ter da naj bi med obema spolnima odnosoma preteklo od 5 do 13 minut, ona pa ni poskušala zbežati ali kričati na pomoč, je bilo po mnenju sodišča irelevantno.

Številne psihične težave

Zagovornik je zatrjevanje, da je šlo za posilstvo, poskušal razvrednotiti tudi na druge načine: češ da policistka, ki je po kaznivem dejanju z oškodovanko opravila razgovor, na njej ni opazila umazanih ali strganih oblačil, da zdravnik ni zaznal nobenih vidnih telesnih poškodb in da je šla oškodovanka po tem dogodku na potovanje v Indijo. Ni ji verjel, da je dogodek doživela kot negativno spolno izkušnjo, čeprav je sodišču dostavila izvide o zdravljenju depresije in jemanju pomirjeval. Sodišče se je strinjalo, da izvidi neposredno ne dokazujejo, da je bila žrtev posilstva. Nedvomno pa kažejo, da je imela zaradi dogodka posledice. Pričala je, da obiskuje psihologinjo oziroma psihiatrinjo zaradi katastrofalnega stanja, v katerem se je znašla, in se s tem, kar se ji je zgodilo, ni znala soočiti. Sodišče ji je verjelo, saj jo je zdravnik takoj po pregledu pod »zelo hitro« napotil na kliničnopsihološko obravnavo.

Tudi ni pomembno, ali se žrtev dejansko fizično ali kako drugače upira nasilju storilca in ali je imela sploh možnost, da se storilcu upre. Zadošča že, da je bilo odpor mogoče razumno pričakovati in ga je storilec že od začetka želel »izključiti«, je navedlo sodišče.

Na psihiatrični kliniki so ugotovili akutno stresno reakcijo, svetovali so ji medikamentozno podporo in nadaljnjo psihoterapevtsko obravnavo. Kasneje so ji potrdili razvoj posttravmatske motnje. Posilstvo povzroči vrsto dolgoročnih posledic za telesno in duševno zdravje ter vpliva na medosebne odnose, je v poročilu izpostavila klinična psihologinja. Ni torej dvoma, da je oškodovanka doživela negativno spolno izkušnjo, zaradi katere je imela številne psihične težave, je zaključilo sodišče. Sodba je že pravnomočna, potrdilo jo je tudi višje sodišče, vrhovno pa je zahtevo obrambe za varstvo zakonitosti zavrnilo. 

Priporočamo