Zaposlenim na javni RTV Slovenija ne le zaradi napovedi o ukinitvi obveznega RTV-prispevka v bližnji prihodnosti gotovo ne bo lahko. To še posebej velja za ustvarjalce informativnih in pogovornih oddaj, ki jih bodo kritično, toda ne nujno objektivno, presojali tako pristaši vlade Janeza Janše kot njeni nasprotniki. Naj se bodo še tako trudili biti nepristranski, je bolj ali manj jasno, da tega ne bodo opazili ne eni ne drugi.
V pomoč jim bo lahko nedavno sprejeti Etični in poklicni kodeks RTV Slovenija. Vanj so zapisali, da mora biti sporočilo programske vsebine nepristransko in da je bistvena dejstva ter stališča treba sporočati z enako kritično distanco, z enakim etičnim razmerjem do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov. In še, da nepristranskost ni matematično uravnavanje med različnimi ali nasprotujočimi si stališči, v natančno enakem obsegu ali trajanju.
Gledalci so pogosto kritični do izbora sogovornikov, ki predstavljajo, analizirajo in komentirajo dejstva v različnih vsebinah. Tudi tovrstne kritike večkrat izhajajo iz delitve na »naše« in »vaše«. V kodeksu pa lepo piše, da izbor ne sme biti v prid le eni možni razlagi dejstev in da je prvo merilo izbora poleg konteksta obravnave vedno kompetentnost sogovornikov, ki lahko bistveno prispeva k razumevanju teme.
Kar zadeva spremljanje političnega življenja v državi, je v skladu s kodeksom treba upoštevati vso širino in raznolikost političnega prostora ter razmerja med posameznimi institucijami in členi parlamentarne demokracije. Ključno merilo za politično uravnoteženo oblikovanje programskih vsebin je predstavljanje različnih pogledov na določeno družbeno temo v takšnem obsegu, da javnost dobi vpogled v bistvene argumente predlagateljev in nasprotnikov posamezne rešitve ter razlike v stališčih. Politične uravnoteženosti posameznih programskih vsebin ali programov v celoti ni mogoče ugotavljati z matematičnim seštevanjem objav in nastopov ali štetjem vrstic in sekund, odmerjenih posamezni politični stranki ali opoziciji in poziciji. Prav tako je ni mogoče razumeti kot dolžnost medija, da o sleherni politični zadevi pridobi mnenje ali odziv vseh političnih akterjev. RTV Slovenija nobeni politični stranki – razen v obdobju volilne kampanje – ni dolžna vnaprej zagotavljati programskega prostora …
Vse to se lepo bere na papirju, kar zadeva prakso, pa: srečno, RTV Slovenija in njeno občinstvo.
