Ko se je pred tremi leti poslovila italijanska filmska diva Gina Lollobrigida (1927–2023), so svetovne medije polnile vrstice o njeni presunljivi lepoti, igralskem talentu in izjemnem magnetizmu, ki jo je iz vasice na robu Rima popeljal v bleščeče hollywoodske studie. Preden je postala velika zvezda oziroma Gina Nazionale, kot so jo klicali pri naših sosedih, se je Luigina Lollobrigida poročila z zdravnikom, ki mu gre pripisati ključne zasluge za vzpon njene kariere. Vzela je Milka Škofiča, Slovenca iz Maribora, s katerim sta se spoznala na silvestrovo leta 1945. Poročila sta se štiri leta pozneje, nakar je Milko slekel belo haljo in se v celoti posvetil menedžeriranju ženine kariere, bil pa je tudi producent. Prav on je menda posnel fotografije svoje soproge v bikiniju, ki so pristale na naslovnicah revij in pritegnile pozornost filmskih ustvarjalcev na oni strani Atlantika.
Lollobrigidova, ki si je pred tem že ustvarila ime v domovini, je začela dobivati ponudbe v mednarodnih produkcijah. V angleško govorečem filmu je debitirala leta 1953, ko je v komediji Beat the Devil (1953) nastopila ob Humphreyju Bogartu. Eden največjih zvezdnikov tistega časa je bil tako kot velika večina moških očaran nad lepo Italijanko. Komentiral je celo, da je ob Gini Lollobrigidi Marilyn Monroe »videti kot otroška igralka«. Ob obilici nespodobnih povabil je Lollobrigidova ostala profesionalna, o čemer priča vzdevek, ki ga je pridobila na snemanju tega filma: Gina Lolofrigida.
Klicali so jo tudi La Lollo, ker tujcem njen dolgi priimek nikakor ni šel z jezika, od vseh vzdevkov pa je morda najbolj poznana po tistem, ki se je je prijel zaradi nastopa v filmu Najlepša ženska na svetu (1955).
Ljubezenski trikotnik
V približno istem času se je Milko Škofič z angleškim režiserjem in producentom Carolom Reedom dogovoril, da bo Lollobrigidova nastopila v velikopotezni produkciji, naslovljeni Trapez (Trapeze). Film so se namenili posneti po romanu The Killing Frost pisatelja Maxa Catta, ki ga je objavil leta 1950. V središču zgodbe, ki se skoraj v celoti dogaja v pariškem cirkusu, je Mike Ribble (odigral ga je legendarni Burt Lancaster), nekdanji veliki zvezdnik na trapezu, čigar nastope so svojčas prihajale gledat množice od blizu in daleč. Po hudem padcu je utrpel trajne poškodbe in se bil prisiljen odpovedati zvezdniški karieri. Čeprav se ni mogel več posvečati svoji največji strasti in izvajati vrtoglavih akrobacij, se ni želel povsem posloviti od cirkusa. Ko ga mladi, vihravi in neizkušeni Tino Orsini (Tony Curtis) prosi, naj ga nauči izvesti trojni salto, enega najnevarnejših akrobatskih podvigov, ga Mike sprva zavrne. Sam je namreč šele šesti človek, ki mu je uspelo izvesti ta vratolomni trik, zato se dobro zaveda, kako zahtevna in tvegana je naloga. Toda sčasoma v mladeniču prepozna talent in se odloči, da ga bo vzel pod svoje okrilje. Tino je sprva navdušen nad mentorjevo predanostjo in strogostjo, a se njun odnos kmalu začne zaostrovati, saj se mentoriranje sprevrže v tekmovanje med izkušenim akrobatom, ki ga preganja preteklost, in mladeničem, ki si želi slave.
Posredi je seveda tudi lepa in ambiciozna akrobatka Lola (Gina Lollobrigida), ki ima z obema moškima skrite načrte. Želi si predvsem vidnejše vloge v cirkuški skupini in slave, ki so je deležni najspretnejši akrobati. S svojo privlačnostjo in odločnostjo pritegne Tinovo pozornost, med njima se razvije romanca, toda Lola se obenem začne zanimati tudi za Mika. Ljubezenski trikotnik med njimi vse bolj ogroža priprave na nevarni nastop. Mike se mora soočiti s strahom pred ponovnim neuspehom, Tino z željo, da bi dokazal svojo nadarjenost, Lola pa s prizadevanjem, da bi se izkazala v svetu, v katerem so najpomembnejše vloge praviloma rezervirane za moške. Ko se približuje odločilni nastop, postane jasno, da bodo morali najprej razčistiti odnose drug z drugim, če želijo, da njihova vratolomna točka uspe. Na trapezu namreč ni prostora za omahovanje: akrobat mora popolnoma zaupati človeku, ki ga bo ujel.
Smrt na snemanju
Da bo vlogo akrobatskega veterana Mika odigral Burt Lancaster, je bilo jasno v istem trenutku, ko so prvič stekli pogovori o snemanju filma. Življenjska zgodba postavnega Američana se namreč v določeni meri prekriva z zgodbo fiktivnega Mika. Lancaster je že kot mladenič začel nastopati v cirkusu, kjer si je zgradil imenitno kariero. Zaradi poškodbe se ji je moral odpovedati, usoda pa ga je nato prek prepevanja v raznih restavracijah vodila do prvih filmskih vlog. Sredi petdesetih let, ko so snemali Trapez, je bil že uveljavljen kot eden boljših in najbolj zaželenih igralcev svoje dobe. Tudi zato mu na snemanju niso dovolili, da bi sam izvedel vratolomne akrobacije visoko nad tlemi, čeprav je želel. Dosegli so nekakšen kompromis, po katerem je del nevarnih prizorov izvedel sam, v najnevarnejšem kadru pa ga je zamenjal kaskader.
Da je bila bojazen ustvarjalcev upravičena, priča dejstvo, da je na snemanju več ljudi utrpelo resne poškodbe. Nekateri so jo odnesli zgolj z zlomi, akrobatka, ki je namesto Gine Lollobrigide izvajala zapletene akrobacije visoko nad tlemi, pa si je po nesrečnem padcu z dvanajstih metrov zlomila hrbtenico in umrla.
Neenotni kritiki
Trapez, ki je izšel tik pred začetkom poletja 1956, je zaradi zvezdniške zasedbe in burnega dogajanja na snemanju pritegnil nemalo pozornosti gledalcev. Slednje je navdušil in obveljal za enega najbolje prodajanih filmov leta, saj je v blagajne prinesel skoraj štirikratnik osnovnega proračuna. Nekoliko manj vzhičeno pa so se odzvali kritiki. V New York Timesu je izšla kritika, v kateri je pisalo, da je film »žalostno predvidljiv in monoton«, da je režija klavrna, dialogi pa dolgočasni in klišejski. Kritik Bosley Crowther lepih besed ni našel niti za igralce: Lollobrigidova po njegovem mnenju ni premogla nič drugega kot zgolj lepoto, Curtisa in Lancastra pa je označil za dolgočasna. Da imajo vsake oči svojega malarja, dokazuje kritika, ki jo je po premieri objavil The New Yorker. V njej je recenzentka Pauline Kael pohvalila živahnost Reedove režije, predvsem pa izjemno kemijo med igralci, zlasti prepričljiva naj bi bila Lancaster in Lollobrigidova. Dvojec je označila za »magnetičen«. Vsaj glede Lancastra so se strinjali tudi v Berlinu, kjer je komisija na tamkajšnjem filmskem festivalu zvezdnika nagradila s srebrnim medvedom.
