Nad hrvaškim nebom je bilo 1. maja okoli 22. ure mogoče opaziti nenavaden pojav. V objektiv ga je ujel hrvaški ljubiteljski astronom Christian Medica. Njegove kamere v kraju Latin pri Plaškem namreč neprekinjeno spremljajo nebo v vseh smereh. Kamera, usmerjena proti zahodu, je ta dan posnela motno liso svetlobe, ki se je premikala s severozahoda proti jugozahodu, nato pa izpustila megličast snop in izginila. Za seboj je pustila izrazit rdeč oblak.
Čeprav so ZDA te dni objavile dokumente o NLP-jih, je omenjeni pojav delo človeka. Šlo je namreč za drugo stopnjo rakete falcon 9, ki je približno dve uri prej poletela v nebo na Floridi. Potem ko je opravila svojo nalogo in prižgala motorje za upočasnitev in vrnitev na Zemljo, je izpustila preostalo gorivo ter nadzorovano padla v ocean. Rdečica, ki jo je pustila za seboj, se v astronomskih krogih imenuje »SpaceX-ova aurora«. Opazovalci neba jo v zadnjem času opažajo vse pogosteje, tudi zato, ker so poleti tega podjetja vse bolj redni.
Kako deluje vrnitev raketne stopnje?
Orbitalne rakete so običajno sestavljene iz dveh stopenj. Naloga prve stopnje je, da drugo stopnjo in tovor dvigne nad gosto atmosfero. Po opravljeni nalogi se prvi del vrne na pristajalno ploščad ali robotsko platformo v morju. Druga stopnja nato prižge motorje in satelite namesti v orbito. Ko opravi svoje delo, običajno uro in pol do dve po izstrelitvi, postane neuporabna.
Raketa falcon 9 je proti vesolju poletela malo po 20. uri po slovenskem času, s seboj pa je prevažala satelite omrežja starlink. Poletela je proti severovzhodu, prva stopnja pa je uspešno pristala na avtomatizirani ladji v Atlantskem oceanu. Druga stopnja je po ločitvi začela nameščati približno 30 satelitov v nizko Zemljino orbito, od koder se bodo ti postopoma dvignili na svojo končno višino.
Približno dve uri po izstrelitvi, ob 21.59 po slovenskem času, se je druga stopnja pojavila na hrvaškem nebu nizko nad zahodnim obzorjem. Za seboj je pustila rdečico, podobno polarni svetlobi.
Zakaj nastane aurora?
Da se druga stopnja ne bi spremenila v vesoljske odpadke, se po opravljenem delu ponovno prižgejo motorji, ki jo upočasnijo in nadzorovano usmerijo proti oddaljenim območjem oceanov. Pred tem druga stopnja izpusti preostalo gorivo, da ne bi prišlo do eksplozije.
Ko druga stopnja izpusti gorivo, v ionosfero vnese nevtralne oziroma nenabite molekule, predvsem vodo in ogljikov dioksid. Te molekule omogočijo, da se elektroni ponovno vežejo na ione kisika. Pri teh procesih se v ionosferi sprošča energija, ki jo najpogosteje vidimo kot rdečo svetlobo z valovno dolžino okoli 630 nanometrov.
Na istem osnovnem načelu temelji tudi polarni sij, le da je sprožilec drugačen. Pri polarnem siju energijo prinesejo nabiti delci s Sonca, ki trkajo v atmosfero, tukaj pa energija izvira iz kemičnih reakcij, ki jih sprožijo raketni izpušni plini. V obeh primerih je rezultat enak – atomi se vzbudijo in nato zasvetijo, ko se vračajo v stabilno stanje. Celoten proces traja od 10 do 20 minut.
