Človeška evolucija se z razvojem kmetijstva in sodobne tehnologije ni ustavila, temveč se je v nekaterih pogledih celo pospešila. Nova obsežna raziskava starodavne DNK, ki so jo izvedli znanstveniki z Univerze Harvard, dokazuje, da je naravna selekcija v zadnjih 10.000 letih na območju zahodne Evrazije močno preoblikovala človeški genom, pri čemer so rdeči lasje in svetla polt najbolj očitni kazalci teh sprememb.
Študija, nedavno objavljena v ugledni znanstveni reviji Nature, tako izpodbija desetletja staro prepričanje, da so kmetijska revolucija, napredek medicine in civilizacijska varnost človeštvo izolirali od evolucijskih pritiskov. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Alija Akbarija je analizirala več kot 15.000 starodavnih genomov, ki zajemajo obdobje 18.000 let, in odkrila skoraj 500 genetskih različic, ki so bile podvržene močni in usmerjeni naravni selekciji.
Med 479 identificiranimi genetskimi lastnostmi, ki so se v populaciji načrtno širile, izstopajo geni za rdeče lase in svetlo polt, pa tudi genetske mutacije, ki zagotavljajo večjo odpornost proti virusu HIV in gobavosti. Po drugi strani pa je evolucija v istem obdobju aktivno potiskala v ozadje nekatere druge lastnosti. Genetska dovzetnost za revmatoidni artritis in moška plešavost sta se skozi tisočletja statistično pomembno zmanjšali. To dokazuje, da se je človeški imunski sistem ves čas nenehno prenavljal in prilagajal.
Kmetijstvo kot katalizator sprememb
Prehod človeštva iz lovsko-nabiralniških v ustaljene kmetijske skupnosti je bil po ugotovitvah raziskovalcev ključni sprožilec za te pospešene genetske spremembe. Sprememba življenjskega sloga je namreč prinesla popolnoma nove prehranske vzorce in povečano izpostavljenost novim živalskim ter rastlinskim patogenom, kar je od človeškega telesa zahtevalo bliskovito prilagajanje.
Svetla polt in z njo povezan gen za rdeče lase naj bi se tako ohranila in razširila zaradi preproste, četudi ključne preživetvene prednosti – učinkovitejše sinteze vitamina D. Zgodnji poljedelci v severni Evropi, kjer je sončne svetlobe bistveno manj, so s prehodom na poljščine izgubili bogate vire vitamina D, ki so jih njihovi predniki dobili z mesom divjadi in ribami. Ker svetlejša polt omogoča hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo tega vitamina ob minimalni izpostavljenosti soncu, je ta genetska lastnost hitro postala evolucijska prednost.
Novi mejniki v preučevanju evolucije
Znanstveniki kljub vsemu opozarjajo na previdnost pri interpretaciji. Značilnosti, kot so rdeči lasje, bi se lahko v populaciji razširile tudi zgolj kot nekakšni genetski slepi potniki, tesno vezani na kakšno drugo, za preživetje veliko pomembnejšo, toda za zdaj še neznano lastnost. Hkrati analiza poudarja, da je usmerjeni selekciji podvržena majhna frakcija – približno dva odstotka – analiziranih genetskih različic. To pomeni, da se ogromna večina človeškega genoma še vedno razvija spontano in brez očitnih zunanjih pritiskov.
Do objave te raziskave je bilo v novejši zgodovini človeka dokumentiranih samo okoli dvajset primerov tovrstne usmerjene evolucije. Z razvojem novih statističnih modelov in eksponentnim povečanjem baze podatkov starodavne DNK pa so znanstveniki zdaj sposobni zaznati subtilne genetske signale, ki so bili s prejšnjimi metodami povsem nevidni.
Raziskovalec Akbari poudarja, da inovativna metodologija harvardske ekipe odpira povsem novo poglavje v biologiji. V prihodnje jo bodo lahko še naprej uporabljali za boljše preučevanje ljudi in celo za sledenje evolucijskim prilagoditvam domačih živali na življenje v ujetništvu in ob človeku, kar ponuja vpogled v evolucijo v realnem času.
