Danes je praktično vse v oblaku. Naše fotografije, dokumenti in celo zasebni zapiski so shranjeni v storitvah, kot je google drive. Oblak je postal samoumeven, niso pa vsi uporabniki nad njim navdušeni. Skrb za zasebnost, stroški naročnin in tudi antipatija do velikih korporacij so že nekje sredi prejšnjega desetletja številne prepričali o vzpostavitvi lastnega domačega »oblaka«. Tranzicijo so omogočile vse bolj uporabnikom prijazne naprave, ki jih poznamo pod kratico NAS (Network Attached Storage). V prostem prevodu gre za prostor za shranjevanje, povezan z omrežjem.
NAS so v osnovi majhni specializirani računalniki. QNAP-ov NAS TS-464, s katerim smo se igrali v zadnjih tednih, tehta vsega 2,26 kilograma in meri okoli 20 centimetrov v višino, globino in širino. Gre torej za zelo kompaktno napravo, vanjo pa lahko vstavimo štiri diske, kar omogoča veliko zasebnega prostora za shranjevanje.
Vgrajene tudi redondance
Čeprav NAS spominja na računalnik, je njegova glavna naloga shranjevanje in deljenje podatkov znotraj domačega omrežja – in po želji tudi prek interneta. Povežemo ga z domačim omrežjem, uredimo dostop drugim napravam, kot so mobilniki, drugi računalniki in celo pametna televizija, nato pa prek spleta na NAS nalagamo datoteke ali do njih dostopamo. To pomeni pretočno gledanje shranjenih filmov ali glasbe ter shranjevanje fotografij z mobilnika – povsem enako kot pri komercialnih oblačnih storitvah. Le brez omejitev pravil poslovanja in brez naročnin.
Tudi kritiki bodo priznali, da je ena glavnih prednosti oblačnih storitev varnost podatkov pred uničenjem ali izgubo. Ker komercialne storitve podatke varnostno kopirajo v več podatkovnih centrov, se ob morebitnih napakah, požarih ali drugih nezgodah ti zelo težko povsem izgubijo. Shranjevanje na domačem disku to tveganje poveča – včasih zadošča že okvara diska. Zato je ob nakupu lastnega NAS-a ključno preveriti, ali omogoča tehnologijo RAID. Z njeno pomočjo lahko podatke razporedite med več diskov v NAS. To pomeni, da ob okvari enega diska ostanejo zaščiteni. Vendar pozor: če pomotoma izbrišete datoteko ali vas napade izsiljevalski virus, se bo to zgodilo na vseh diskih hkrati. Prav tako RAID ne ponuja rešitve ob uničenju celotnega NAS. To ostaja glavna slabost osebnega oblaka.
Visoki vstopni stroški, potem nižji
Prednost sodobnih NAS, vsaj v primerjavi s starejšimi, je razmeroma enostavna uporaba in nastavitev. Za popolne računalniške analfabete je to sicer še vedno lahko prevelik zalogaj, vendar so sodobne naprave z jasnimi grafičnimi vmesniki – bodisi na računalniku bodisi na mobilniku – precej intuitivne. Hkrati obstaja bogata zbirka youtube videov z navodili, ki lahko pomagajo novim uporabnikom.
Kljub temu uporaba NAS ni brez kompromisov. Glavna slabost je začetna investicija. Zgoraj omenjeni NAS TS-464 stane okoli 750 evrov, temu pa je treba dodati še diske. Sistem je treba tudi vzdrževati in redno posodabljati. Poleg tega je njegova hitrost delovanja, ko niste doma, omejena s hitrostjo domače internetne povezave in samih diskov. Dostop do podatkov je zato lahko počasnejši kot pri komercialnih storitvah. Ko ste doma in povezani v lokalno omrežje, pa je hitrost lahko celo višja od komercialnega oblaka.
Po drugi strani je treba poudariti, da po začetni investiciji stroški obratovanja postanejo nižji kot pri komercialnih rešitvah, zlasti če potrebujete večje količine prostora. Predvsem pa se z domačim oblakom poslovite od trenutkov, ko ste za ogled videov na televiziji prenašali datoteke z računalnika na zaslon z USB-ključki ali prenosnimi diski. x