Kot poroča Guardian, so znanstveniki so preučevali vpliv infrazvoka na skupino prostovoljcev in ugotovili, da so bili ljudje – čeprav so valovanja zunaj območja človeškega sluha – bolj razdražljivi, v njihovi slini pa se je povišala raven kortizola, znanega kot stresni hormon, ko je bil zvok vklopljen.
Ugotovitve nakazujejo, da neslišni valovi, ki jih pogosto oddajajo stari prezračevalni sistemi, cevi in kotli v kletnih prostorih, vplivajo na počutje ljudi, ne da bi se ti sploh zavedali prisotnosti zvoka. Sam učinek infrazvoka verjetno ne bi nikogar prepričal, da v hiši straši, toda v pravem okolju – denimo v mračnem dvorcu – lahko ta nenavaden telesni odziv pri nekom, ki že verjame v nadnaravno, spodbudi sume o prisotnosti duhov.
Telesno nelagodje kot "dokaz" za duhove
»Infrazvok lahko povzroči določeno stopnjo telesnega nelagodja, ki ga ljudje nato pripišejo duhovom ali nadnaravnim pojavom,« je za Guardian pojasnil prof. Rodney Schmaltz, psiholog z univerze MacEwan v Kanadi, ki raziskuje, zakaj ljudje verjamejo v psevdoznanstvene trditve. »Nekdo, ki ne razmišlja o duhovih, bo isti občutek verjetno opisal le kot bivanje v zatohli in neudobni stari stavbi. Tisti, ki je vnaprej pripravljen na nadnaravno, pa bo to razumel kot dokaz za prisotnost duha.«
Raziskovalci so sprva poskuse izvajali v lokalni hiši strahov, imenovani Deadmonton, da bi ugotovili, ali predvajanje infrazvoka (zvočnih valov pod 20 Hz) poveča strah obiskovalcev. Ker so bili rezultati takrat neprepričljivi, so zasnovali natančnejše laboratorijske teste.
Telo se odzove, čeprav ušesa ne slišijo
V najnovejši študiji je 36 prostovoljcev poslušalo pomirjujočo instrumentalno glasbo ali srhljive melodije, kakršne običajno vrtijo v hišah strahov. Polovico časa so raziskovalci prek skritih globokotoncev predvajali tudi infrazvok, ne da bi udeleženci to vedeli.
V strokovni reviji Frontiers in Behavioral Neuroscience so opisali, da prostovoljci niso znali določiti, kdaj je bil infrazvok vklopljen. Kljub temu so bili takrat bolj razdražljivi, glasbo so ocenjevali kot bolj žalostno, njihove vrednosti kortizola pa so bile višje. »Ne glede na to, ali so poslušali pomirjujočo ali vznemirljivo glasbo, je infrazvok njihovo razpoloženje in stresni odziv premaknil v negativno smer,« pravi Schmaltz. »Preprosto povedano: infrazvoka ne slišite, vendar se vaše telo in razpoloženje nanj odzoveta neprijetno.«
Skeptiki ostajajo previdni
Čeprav so potrebne večje študije za potrditev teh učinkov, Schmaltz, kot še navaja Guardian, meni, da infrazvok močno prispeva k tistemu »bežnemu občutku nelagodja«, ki ga ljudje poročajo v hišah, kjer naj bi strašilo. Ker ne vedo, kaj je infrazvok, občutek razdraženosti pripišejo duhu namesto brnečim cevem v kleti.
Chris French, upokojeni profesor psihologije in avtor knjige The Science of Weird Shit, ob tem opozarja, da so bili rezultati dosedanjih raziskav o infrazvoku mešani. Pravi, da je »verjetno«, da infrazvok vpliva na zaznavanje prostora, vendar meni, da je s tem težko razložiti kompleksnejše pojave, kot so predmeti, ki letijo s polic. Prav tako zavrača trditve, da bi infrazvok s povzročanjem vibracij očesnih zrkel ustvarjal vizualne halucinacije oziroma prikazni, saj za to, razen anekdot, ni nobenih trdnih znanstvenih dokazov.
