"Umetna inteligenca bo prevzela rutinska opravila, ljudje pa boste delali manj," je mantra, ki jo vodilni glasovi iz Silicijeve doline ponavljajo že leta. Pred leti je eden od direktorjev inženiringa pri Googlu celo samozavestno napovedal, da bo UI do leta 2025 omogočila prehod na štiridnevni delovni teden. Lani se je tej viziji javno pridružilo tudi podjetje OpenAI, ustvarjalec popularnega chatGPT. Podjetja so celo pozvali k testiranju štiridnevnega delovnika brez znižanja plač.
Vendar pa resničnost v ozadju obljub tehnoloških gigantov razkriva povsem nasprotno sliko. Kot je razkril britanski BBC, v podjetjih, ki gradijo te rešitve, niti približno ne vladajo delovni pogoji, ki jih obljubljajo zunanjemu svetu.
Kultura kriznih sestankov in prisilnih premestitev
Nekdanji tehnični zaposleni v OpenAI, ki je podjetje zapustil lani, je za BBC poudaril, da v času njegovega delovanja tam nikoli niso dejansko testirali štiridnevnega delovnika. Namesto tega je opisal izčrpavajočo delovno kulturo, ki so jo zaznamovali neprestani krizni sestanki, delovne sobote in nedelje ter izjemno neizprosni ocenjevalni postopki, zaradi katerih so bili zaposleni čez noč odpuščeni. "V pisarno greš v soboto ali nedeljo samo zato, da nadoknadiš zamujeno ali pa se prepričaš, da stvari delujejo," je dejal vir za BBC.
Podobne zgodbe prihajajo tudi iz družbe Meta. Nekdanji in trenutni zaposleni so za BBC razkrili prakso tako imenovane mobilizacije ali nabora. Zaposlene so brez njihove privolitve čez noč premeščali v ekipe, ki delajo na nujnih projektih umetne inteligence. "Preprosto te premestijo. Ne moreš odkloniti – če pa odkloniš, moraš dati odpoved," opisuje nekdanji delavec Mete.
Ekipe morajo pogosto delati dolgo v noč in ob koncih tedna, pri čemer imajo občutek, da so neprestano v pripravljenosti. Paradoks teh zgodb je očiten: inženirji delajo po 14 ur na dan zato, da bi razvili orodja UI, ki naj bi nadomestila človeško delo – vseeno pa se človeško delo zdi brezkončno, zaradi hitrosti umetne inteligence pri določenih opravilih so zaposleni pod še večjim pritiskom kot pred vznikom te tehnologije.
Pritisk se ne ustavi le pri tistih, ki neposredno razvijajo modele UI. Amin Shali, nekdanji Googlov inženir, je za BBC pojasnil, da je podjetje zapustil maja, ker so sistemske okvare zaradi prerazporeditve računske moči in pomnilnika k UI projektom pomenile neprestano nočno odpravljanje napak. Šele po odhodu iz podjetja sta se njegovo zdravje in spanec izboljšala.
Sprinti, ki trajajo tedne
V tehnološkem sektorju je izraz sprint označen kot krajše obdobje intenzivnega dela pred izidom nove storitve. Vendar pa BBC ugotavlja, da so se ti sprinti v podjetjih, kot sta OpenAI in Anthropic, spremenili v večtedenske maratone, kje zaposleni oddelajo tudi več kot 90 ur v sedmih dneh.
Čeprav so ameriški tehnološki delavci izjemno dobro plačani, takšni urniki pred razmahom tekme za prevlado na področju UI niso bili pravilo. Medtem ko zakonodaja v Evropski uniji in Veliki Britaniji delovni teden praviloma omejuje na 48 ur (vključno z nadurami), v ZDA za starejše od 16 let zakon ne določa zgornje meje delovnih ur.
Raziskave potrjujejo: UI ne prihrani časa, ampak poveča obseg dela
Da ne gre zgolj za osamljene primere nezadovoljnih posameznikov, potrjujejo tudi znanstvene študije. Raziskava Univerze UC Berkeley, ki je osem mesecev spremljala na stotine zaposlenih v ameriškem tehnološkem podjetju pri uporabi orodij UI, je prišla do skrb vzbujajoče ugotovitve: zaposleni z uporabo orodij UI niso delali manj, temveč so delali hitreje, prevzeli širši spekter nalog in delovni čas raztegnili na še večji del dneva.
Neil Thompson, strokovnjak za inovacije s prestižnega inštituta MIT, je za BBC pojasnil, zakaj pričakovani prihranki časa izpuhtijo. Prvič, vsak prirastek učinkovitosti zahteva dodaten čas za preverjanje in odpravljanje napak, ki jih orodja UI še vedno delajo prepogosto. Drugič, namesto da bi zaposleni po opravljenem delu odšli domov, sproščene ure hitro zapolnijo z novimi nalogami – bodisi na lastno pobudo bodisi zaradi pritiska vodstva, da dokažejo svojo vrednost.
"Ljudje predvidevajo, da 20 odstotkov manj dela pomeni štiridnevni delovnik," pravi Thompson. "Vendar v praksi preprosto vznikne novo delo." Nauk je jasen: ne smemo slepo nasesti obljubam, da nam bo umetna inteligenca prinesla več prostega časa, zdravja in mirnega spanca. Vse kaže, da je bolj verjetno, da bo ustvarila kulturo izjemnega pritiska, v kateri tehnologija človeka ne osvobaja, ampak ga še dodatno obremenjuje.
