»Leta 2036 denar ne bo več pomemben,« je Musk izjavil v pogovoru za revijo The Economist. Dodal je, da bodo roboti in umetna inteligenca proizvedli več blaga in storitev, kot jih lahko posameznik sploh porabi.
Zanimivo je, da je Musk to napoved podal po obdobju, v katerem se je njegovo ocenjeno premoženje zmanjšalo za več deset milijard dolarjev, predvsem zaradi padca vrednosti njegovih delniških deležev.
»Denar potrebujete za hrano, stanovanje, prevoz in zabavo. Če je vsega tega v izobilju, za kaj potem sploh še potrebujete denar?« se sprašuje Musk, ki v prihodnje pričakuje deflacijo namesto inflacije.
Roboti kot nosilci korenitih sprememb
Ključno vlogo v Muskovi viziji imajo roboti, ki naj bi umetni inteligenci poleg intelektualnega omogočili še prevzem večine fizičnega dela. Če stroji ob minimalnem človeškem vložku opravijo večino opravil, proizvajajo blago ter nudijo storitve, bi stroški proizvodnje strmoglavno padli, količina razpoložljivih dobrin pa bi neizmerno zrasla.
Podjetje Tesla že razvija humanoidnega robota Optimus, ki mu Musk namenja široko uporabo v industriji in vsakdanjem življenju, medtem ko podjetje xAI razvija napredno umetno inteligenco, ki naj bi pomagala reševati največje izzive človeštva.
Ideja o ekonomiji izobilja ni nova
Časnik New York Times ob tem opozarja, da Musk ni prvi, ki govori o ekonomiji izobilja. Že Karl Marx je v 19. stoletju razmišljal o družbi, v kateri bi razvoj proizvodnih sil omogočil preseganje pomanjkanja in drugačno razdelitev bogastva. Tudi ekonomist John Maynard Keynes je leta 1930 predvideval, da bo tehnološki in gospodarski napredek ljudem prinesel znatno manj dela ter ocenjeval, da bi se delovni teden lahko skrčil na le 15 ur.
Delo kot izbira, ne več kot obveznost
Muskova vizija izstopa predvsem po tem, kako daleč si drzne iti. Svoja razmišljanja je zelo jasno opredelil novembra 2025 na Ameriško-savdskem investicijskem forumu v Washingtonu. Takrat je dejal, da bi čez 10 do 20 let delo lahko postalo povsem neobvezno – primerjal ga je z vzgojo zelenjave na domačem vrtu: ljudje to počnejo, ker jih veseli, čeprav lahko zelenjavo preprosto kupijo v trgovini.
Musk je nato decembra na omrežju X zapisal, da bi se doba izobilja lahko začela z dvomestno gospodarsko rastjo že »v roku 12 do 18 mesecev«.
Univerzalni dohodek
Na konferenci Viva Technology 2024 je ocenil, da bi ljudi v sistemu, kjer je delo neobvezno, lahko dobivali univerzalni dohodek. Takrat sicer ni pojasnil, kako bi se ta sistem financiral ali kako bi potekala razdelitev sredstev. Je pa nedavno na omrežju X znova zapisal, da bi bil prav tak dohodek lahko rešitev za masovno brezposelnost, ki jo bo povzročila umetna inteligenca.
Ali lahko AI res ustvari popolno izobilje?
Portal Index navaja, da priložnost za ogromen skok produktivnosti ni le Muskova zamisel. V študiji Nacionalnega urada za ekonomske raziskave (NBER) je transformativna umetna inteligenca opredeljena kot tehnologija, ki bi lahko trajno povečala rast produktivnosti na tri- do petkratnik zgodovinskega povprečja.
Velik potencial vidi tudi izvršni direktor družbe Anthropic Dario Amodei. Meni, da bi dovolj napredna umetna inteligenca lahko povezala znanja z različnih področij ter bistveno pospešila znanstvena odkritja in inovacije.
Vendar je Amodei glede ekonomskih posledic precej bolj previden. Poudarja, da je veliko bolj prepričan o sposobnosti AI za ustvarjanje prelomnih tehnologij kot o tem, da lahko reši družbeno neenakost ali zagotovi neprekinjeno gospodarsko rast. Gospodarstvo je namreč odvisno od človeških odločitev in številnih omejitev, ki jih sama tehnologija ne more preprosto odpraviti.
V analizi Muskove vizije revija AI Magazine opozarja na zelo konkretne ovire. Razvoj umetne inteligence bi trčil ob omejitve pri dobavi energije, infrastrukturi in virih, koristi od avtomatizacije pa bi lahko v celoti pripadle le lastnikom kapitala.
Fizične meje tehno-utopije
Med rastjo produktivnosti in svetom, v katerem denar nima več vrednosti, obstaja več ogromnih korakov. Analiza portala Yahoo Finance opozarja, da Muskovi roki povsem zanemarjajo fizične omejitve gospodarske rasti. Umetna inteligenca se sicer lahko razvija s svetlobno hitrostjo, vendar se elektrarne, električna omrežja, rudniki, tovarne in globalne dobavne verige ne morejo širiti s takšnim tempom.
Tudi če zmogljivosti umetne inteligence skokovito rastejo, surovin, kot sta litij in baker, ostaja omejeno veliko. Zgodovina uči, da so tudi prejšnje prelomne tehnologije, kot sta parni stroj in električna energija, potrebovale več desetletij, da so se razširile do mere, ko so opazno spremenile celotno gospodarsko proizvodnjo.