Pred desetletjem so gospodarstvo in finančni trgi začeli igrati vse pomembnejšo vlogo pri uresničevanju nacionalnovarnostnih in geopolitičnih ciljev držav. Tiste z močnejšim gospodarstvom, razvitimi finančnimi trgi in nadzorom nad ključnimi gospodarskimi vzvodi so lažje vplivale na svetovno razmerje moči.
Tem spremembam se je zdaj pridružil še izjemno hiter razvoj umetne inteligence (UI), ki bo pomembno vplival na prihodnjo gospodarsko moč posameznih držav. Prav sposobnost držav, da umetno inteligenco razvijejo, uvedejo in izkoristijo za gospodarsko rast, bo v prihodnjih letih eden ključnih dejavnikov svetovnega ravnovesja.
Vprašanje, katera država bo največ pridobila z umetno inteligenco, za zdaj ostaja brez jasnega odgovora. Razvoj tehnologije je nepredvidljiv, prav tako pa tudi odločitve držav in podjetij glede vlaganj ter uvajanja novih rešitev.
Strokovnjaki opozarjajo, da vodilni položaj pri razvoju najzmogljivejših modelov umetne inteligence še ne zagotavlja največjih gospodarskih koristi. Čeprav ZDA in Kitajska trenutno vodijo v razvoju naprednih modelov, to ne pomeni nujno, da bosta tudi največji gospodarski zmagovalki.
Pomembni bodo tudi drugi dejavniki, kot so struktura trga dela, javne finance, razvitost kapitalskih trgov, pripravljenost družbe na tehnološke spremembe ter sposobnost povezovanja umetne inteligence z gospodarstvom. Ključno vlogo bodo imele tudi zanesljive dobavne verige in dostop do strateških surovin, brez katerih razvoj umetne inteligence ni mogoč.
Vodstvo pri razvoju ni odvisno le od algoritmov
Uspeh pri razvoju umetne inteligence temelji na več medsebojno povezanih dejavnikih. Med najpomembnejšimi so kakovosten izobraževalni sistem, vrhunski raziskovalci, dostop do kapitala, sodobna infrastruktura in podpora države.
Na področju raziskav Kitajska hitro dohiteva Združene države Amerike. Po podatkih ameriškega Nacionalnega urada za ekonomske raziskave je leta 2022 ustvarila več kot 35 odstotkov vseh objav v najuglednejših znanstvenih revijah, kar je več kot ZDA ali Evropska unija. Kitajska je postala tudi vodilna pri patentih s področja umetne inteligence, saj ji pripada skoraj 70 odstotkov vseh podeljenih patentov v letih 2024 in 2025.
Po drugi strani imajo Združene države izrazito prednost pri zasebnih naložbah. Po podatkih poročila Stanford AI Index so ameriška podjetja leta 2024 v umetno inteligenco vložila več kot 109 milijard dolarjev, kar je skoraj dvanajstkrat več kot kitajska podjetja.
Vendar tudi Kitajska močno vlaga v razvoj. Njena vlada je v zadnjem desetletju za umetno inteligenco, kvantne tehnologije in biotehnologijo namenila približno 900 milijard dolarjev ter napoveduje dodatne naložbe v okviru novega petletnega razvojnega načrta.
Čipi, elektrika in voda postajajo strateški viri
Razvoj umetne inteligence zahteva ogromne količine računalniške moči. Poleg naprednih polprevodnikov so potrebni veliki podatkovni centri, zadostne količine električne energije in vode za hlajenje strežnikov. Na tem področju ima Kitajska pomembno prednost, saj proizvede približno dvakrat več električne energije kot Združene države Amerike, velik del dodatne proizvodnje pa prihaja iz obnovljivih virov energije.
Po drugi strani imajo ZDA pomembno prednost pri razvoju najnaprednejših čipov, vendar so pri številnih ključnih surovinah, kot so redke zemlje, še vedno močno odvisne od Kitajske. Zaradi tega obe državi vse pogosteje uporabljata izvozne omejitve kot geopolitično orodje.
Pomembna je tudi podpora javnosti
Razvoj umetne inteligence je hitrejši v državah, kjer ga podpirata tako politika kot javnost. Kitajska vlada z različnimi tehnološkimi dogodki in predstavitvami spodbuja zaupanje prebivalcev v nove tehnologije. V Združenih državah pa se vse pogosteje pojavljajo pomisleki zaradi vpliva umetne inteligence na zaposlovanje, okolje in porabo energije. Zaradi nasprotovanja lokalnih skupnosti so nekateri projekti gradnje podatkovnih centrov že naleteli na odpor.
Raziskava družbe Ipsos kaže, da imajo prebivalci razvitih držav do umetne inteligence precej bolj zadržan odnos kot prebivalci držav v razvoju. Ti jo pogosteje vidijo kot priložnost za hitrejši gospodarski razvoj, medtem ko razvite države bolj skrbijo avtomatizacija delovnih mest, etična vprašanja in kibernetska varnost.
Umetna inteligenca bo krojila novo razmerje svetovne moči
Geopolitika bi lahko v prihodnjih letih nekoliko oslabila ameriško prednost na področju umetne inteligence. Po vrnitvi politike »America First« pod administracijo predsednika Donalda Trumpa so nekatere države začele zmanjševati odvisnost od ameriških tehnoloških podjetij. Francija je tako v začetku leta 2026 napovedala postopno opuščanje dela Microsoftovih storitev in drugih ameriških digitalnih platform v državni upravi ter njihov nadomestek z domačimi rešitvami, s katerimi želi okrepiti tehnološko suverenost.
Države, ki obvladujejo ključne člene dobavne verige
Kitajska ni pomembna le zaradi razvoja umetne inteligence, temveč tudi zaradi prevladujočega položaja pri pridobivanju in predelavi redkih zemelj, ki so nepogrešljive za proizvodnjo sodobnih čipov. Vendar ni edina država, ki ima takšno strateško prednost.
Čeprav nekatere države ne razvijajo vodilnih modelov umetne inteligence, imajo odločilen vpliv na posamezne dele globalne dobavne verige. Zaradi tega pridobivajo precejšnjo gospodarsko in geopolitično težo.
Najbolj očiten primer je Tajvan. Podjetje TSMC proizvaja večino najnaprednejših polprevodnikov na svetu, ki jih uporabljajo vodilni sistemi umetne inteligence. Zaradi tega številni tajvanski politiki govorijo o tako imenovanem silicijevem ščitu, saj od tamkajšnje proizvodnje niso odvisne le Združene države Amerike, temveč tudi Kitajska.
Američani skušajo to odvisnost zmanjšati z velikimi vlaganji v proizvodnjo doma. TSMC je v Arizoni že napovedal gradnjo do šestih tovarn čipov v skupni vrednosti približno 165 milijard dolarjev, kar velja za eno največjih tujih naložb v zgodovini ZDA. Kljub temu naj bi ameriški delež proizvodnje najnaprednejših čipov do leta 2032 dosegel le okoli 28 odstotkov.
Podobno pomembno vlogo ima Nizozemska. Podjetje ASML je edini proizvajalec naprav za ekstremno ultravijolično litografijo (EUV), brez katerih izdelava najzmogljivejših polprevodnikov ni mogoča. Zaradi tega ima država pomemben geopolitični vpliv, ki bo z nadaljnjim razvojem umetne inteligence verjetno še rasel.
Tudi Japonska ostaja nepogrešljiv člen dobavne verige. Proizvede približno 90 odstotkov fluoriranih poliimidov in fotorezistov – posebnih materialov, ključnih za izdelavo sodobnih čipov.
Bližnji vzhod postaja pomemben igralec
V zadnjih letih vse pomembnejšo vlogo pri razvoju umetne inteligence prevzemajo tudi države Bližnjega vzhoda, predvsem Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Zaradi ugodne energije, razpoložljivega prostora in močne državne podpore privabljajo gradnjo podatkovnih centrov ter velike tehnološke naložbe.
Savdska Arabija je leta 2023 ustanovila posebno gospodarsko območje za računalništvo v oblaku, ki vlagateljem ponuja davčne ugodnosti, hkrati pa z državnim skladom financira približno 100 milijard dolarjev vreden projekt razvoja domačega ekosistema umetne inteligence.
Leta 2026 pa je vojna med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom pokazala tudi ranljivost tega območja. Zaradi iranskih groženj zaprtju Hormuške ožine so se podražili nafta, utekočinjeni zemeljski plin in pomorski prevozi, kar je vplivalo tudi na dobavne verige umetne inteligence. Poleg energentov prek tega območja potuje tudi helij iz Katarja, ki je nepogrešljiv pri hlajenju podatkovnih centrov in proizvodnji polprevodnikov.
Strokovnjaki opozarjajo, da je moč teh držav hkrati tudi njihova ranljivost, saj je njihova gospodarska prednost odvisna od stabilnih mednarodnih odnosov.
Evropa in Indija tik za petami
Poleg ZDA in Kitajske imajo pomembne možnosti tudi države, ki ne vodijo pri razvoju umetne inteligence, lahko pa veliko pridobijo z njenim uvajanjem v gospodarstvo.
Evropa želi postati tako imenovani pametni drugi igralec. Čeprav verjetno ne bo razvijala vodilnih modelov, računa na gospodarske koristi predvsem na področjih robotike, zdravstva in industrijske avtomatizacije. Zaradi strožje delovne zakonodaje in drugačne kulture zaposlovanja naj bi umetna inteligenca evropskim delavcem pogosteje pomagala pri delu kot pa jih nadomeščala.
Evropska unija želi pomembno vlogo odigrati tudi pri oblikovanju mednarodnih pravil in standardov za uporabo umetne inteligence. Med državami sicer obstajajo velike razlike – medtem ko Nizozemska zaradi podjetja ASML predstavlja enega ključnih igralcev, nekatere države, denimo Romunija, pri uvajanju umetne inteligence precej zaostajajo.
Velik potencial ima tudi Indija. Razpolaga z veliko količino podatkov, hitrorastočim trgom in številnimi usposobljenimi strokovnjaki. Država je razvila tudi obsežno digitalno infrastrukturo India Stack, ki vključuje digitalno identiteto, plačilne sisteme in elektronske storitve ter omogoča hitro uvajanje rešitev umetne inteligence.
Njene največje ovire ostajajo pomanjkanje zmogljivih podatkovnih centrov, zastarela elektroenergetska infrastruktura in geopolitično ravnotežje med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki si obe želita Indijo kot pomembnega partnerja.
Velik razvojni razkorak med državami
Svetovna banka opozarja, da bi lahko umetna inteligenca precej bolj ogrozila delovna mesta v razvitih državah kot v državah z nižjimi prihodki. Po njihovih ocenah je tveganje avtomatizacije delovnih mest v bogatejših državah več kot trikrat večje kot v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Po podatkih Svetovne banke je zaradi razvoja umetne inteligence ogroženih približno 14,2 odstotka delovnih mest v državah z visokimi dohodki, medtem ko je v državah z nizkimi in srednjimi prihodki takšnih le 4,5 odstotka.
Kljub temu poročilo poudarja, da lahko umetna inteligenca pomembno prispeva k večji produktivnosti tudi v manj razvitih državah. Ocenjujejo, da bi se lahko učinkovitost izboljšala pri 16,2 odstotka delovnih mest v državah v razvoju, kar je le malo manj od 18,7 odstotka, kolikor napovedujejo za bogatejše države.
Glavni ekonomist Svetovne banke Indermit Gill je poudaril, da državam z nižjimi prihodki za izkoriščanje prednosti umetne inteligence niso nujno potrebni veliki jezikovni modeli ali obsežni podatkovni centri. Že manjša in cenovno dostopna orodja umetne inteligence lahko milijonom ljudi izboljšajo dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in sodobnejšega kmetijstva.
Ob tem avtorji poročila opozarjajo, da morajo države ustvariti ustrezne pogoje za uspešno uporabo umetne inteligence. Ključnega pomena sta predvsem zanesljiv dostop do interneta in stabilna oskrba z električno energijo.
Če teh pogojev ne bodo zagotovili, bi lahko umetna inteligenca še povečala razvojni razkorak med državami, poglobila neenakosti znotraj posameznih družb in dodatno okrepila prevlado največjih tehnoloških podjetij.
Svetovna banka med države z visokimi dohodki uvršča večino evropskih držav, ZDA, Združene arabske emirate, Japonsko in Južno Korejo. Med države s srednjimi prihodki sodijo med drugim Brazilija, Kitajska, Mehika, Egipt, Indija, Tajska in Vietnam, med države z nizkimi prihodki pa Afganistan, Etiopija, Sirija in Uganda.
Svetovna moč bo odvisna od sodelovanja
Gospodarska rast bo eden ključnih načinov, kako bo umetna inteligenca vplivala na prihodnje razmerje svetovne moči. Države z močnejšim gospodarstvom bodo imele več finančnih virov in več geopolitičnega vpliva, navaja CFR. Vendar se obdobje umetne inteligence od preteklih tehnoloških revolucij razlikuje v eni pomembni točki – nobena država ne more uspeti sama. Dobavne verige so preveč prepletene, proizvodnja ključnih komponent pa razpršena po svetu.
Zato bodo tudi v prihodnje odločilni mednarodno sodelovanje, zavezništva in stabilne dobavne verige. Čeprav je danes nemogoče natančno napovedati, kako hitro bo umetna inteligenca spremenila svetovno gospodarstvo, je že jasno, da bodo o uspehu odločali znanje, infrastruktura, dostop do ključnih surovin in sposobnost držav, da tehnologijo učinkovito vključijo v svoje gospodarstvo.