Spremlja nas Renata Kosi, svetovalka za turizem na kmetijah pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, kasneje pa obišče tudi Slavica Grobelnik, novopečena predsednica Združenja turističnih kmetij. Kot je povedala, bo pod njenim vodstvom združenje šlo po poti medgeneracijskega povezovanja ter zagotavljanja strokovnega delovanja Združenja turističnih kmetij Slovenije kot kompetentnega sogovornika državnim institucijam.
Na poti smo ravno v Tednu turističnih kmetij, ki ga je kot vsakoletni dogodek združenje zastavilo leta 2024. Gre za način, kako podeželski turizem približati širši javnosti. V projektu je letos sodelovalo trideset kmetij iz vse Slovenije, ki so med 10. in 19. aprilom ponujale kulinarične delavnice tradicionalnih jedi iz lokalnih sestavin, vodene oglede, degustacije in pokušine domačih dobrot, aktivnosti v naravi, kosila in večerje s tradicionalnimi okusi, enodnevne in večdnevne pakete ter delavnice domače obrti kot nesnovne kulturne dediščine.
Kmetija Mlinar in Rožni Dol
Sredi zelene idile, na vratih Bele krajine, še pred Semičem in tistim znamenitim razgledom na mehkobo zelenega gričevja daleč spodaj, leži kraj z idiličnim imenom. Njegova posebnost je rožnodolski bajer, nekdanje vaško napajališče, danes vodni habitat različnih redkih rastlinskih vrst, ki za svoj razvoj potrebujejo vodno okolje. Vaški kal, ki krasi Rožni Dol s 50 prebivalci, je v okviru projekta Viri življenja znova postal del neprehodnega mokrišča.
Tam pa, kjer je nekoč klopotal mlin, je danes v beton ujeta vodna pot ribogojnice Mlinar. Gojijo postrvi šarenke, ki jih pretežno prodajo na domu, poleg tega so na kmetiji ponosni še na ekološko rejo govedi, konje, ki so namenjeni rekreaciji, in kuhinjo, v kateri diši po pečenih postrveh, ajdovih štrukljih, pečeni mladi govedini, različnih juhah ter domačem kruhu z drožmi. In še čem, vedno pripravljenem z doma pridelanimi sestavinami.
Ponudbo dopolnjujeta prostor za piknik in senik, kjer se skrivajo skupna prenočišča. Lokacija je primerna za vse raziskovalce skritih kotičkov in ljubitelje narave.
Do Ljubljane je 90 kilometrov, izjemna prednost Plutove domačije pa je bližina železniške postaje, kar je kot nalašč za prihod z vlakom; od postaje do kmetije je samo 10 minut hoje. Odlično za skupine, še posebej tiste z brezplačnimi vozovnicami. Ravno prav daleč za nedeljsko kosilo z dodano vrednostjo! Več na: ribogojnica.plut@gmail.com.
Turistična kmetija ob izviru Krupe
Bela krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in Kolpo. Na jugu jo proti Hrvaški omejuje reka Kolpa, poleg nje pa jo krasijo še Lahinja, Dobličica in Krupa. In prav Krupa je največji naravni turistični zlatnik kmetije Cerjanec. Zdaj, v pomladni obleki, se zdi kmetija, ki jo upravljajo tri dame, Danijela, Snežka in Zvonka, poleg zgovornega očeta Vilka seveda, ki gostom od srca rad pripoveduje o ponudbi na kmetiji in bližnjem izviru Krupe, kot bi jo vzel iz pravljice z naslovom Album doživetij za človeško dušo. Cvetoče jablane, zeleni travniki s poljskim cvetjem, ovčice, oslički, ptice pevke, eksotične ptice (plod zbirateljske strasti), okrasno cvetje, zelenjavni vrt …
Sredi vasi ponujajo zaokroženo turistično zgodbo, kjer namestitve in izjemno belokranjsko kulinariko (odojek in jagenjček z ražnja ali izpod peke, svinjska rebrca z belokranjskim nadevom, belokranjsko cvrtje, domača prekajena šunka v testu, obara z rženimi žganci, domač pečen puran, kmečka pojedina, več vrst domačega kruha, sladice …) dopolnjuje še Muzejska hiša – tradicionalna belokranjska hiša z zgodbo preteklosti. V pritličju ob krušni peči postrežejo gostom, pripravljajo pa tudi delavnice (izdelovanje tradicionalnih vezenin, peka belokranjske pogače in drugo), seminarje ter poslovna srečanja. Nekaj prostora je posvečenega spominu na zgodovinarja, esejista, prevajalca, pesnika in urednika ter velikega svetovljana Janka Lavrina, rojenega na Krupi. V nadstropju pa je majhen etnološki muzej s skicami belokranjskih narodnih noš in razstavo belokranjskih vezenin na domačem lanenem platnu s poudarkom na stenskih prtih, ki so ročno delo njihove stare mame Olge.
Resort Village Majer, Kmetija Hlebec
Turistični celek najmodernejšega karakterja s turizmom na kmetiji, roko na srce, nima nič, razen ploščice s štirimi jabolki kakovosti (s katerimi se ocenjujejo turistične kmetije), pritrjene na steno objekta, ki stoji na temeljih dvorca Krasinec (pred letom 1620). Suite, apartmaji in glamping hiške. Preveč prestiža, preveč modernih materialov, preveč ravnih linij, preveč dodane vrednosti za prostor sredi miline, tišine in zelenila. Preveč postrojenosti in premalo živega srca, čeprav je srce njihov zaščitni znak – Srce Bele krajine je njihova zaščitena blagovna znamka in jo je kot likovni element zaslediti povsod.
Resort Majer je od kmetije Hlebec, kjer ne živi nihče, a jo obkroža cvetoči sadovnjak z jablanami (to daje resortu potuho statusa), precej oddaljen, zato modernega turističnega objekta, ki nedvomno ima svojo publiko in ji z zasnovo, kot jo izpričuje, zagotovo prihaja naproti, ne morem uvrstiti med turistične kmetije. Zdi se, da jim status služi predvsem za lažji dostop do financiranja gradbenih podvigov.
