Razprava o umetni inteligenci in delu se pogosto začne pri vprašanju, koliko delovnih mest bo izginilo, vendar je to preozko vprašanje. Večina raziskav namreč opozarja, da bo avtomatizacija najprej spreminjala posamezne naloge znotraj poklicev, ne pa jih nujno takoj odpravila.
Največji pritisk bo tam, kjer je delo mogoče razstaviti na jasne postopke: vnos podatkov, priprava poročil, razvrščanje dokumentov, osnovna komunikacija s strankami, povzemanje besedil, računovodska opravila, pregled obrazcev, priprava osnutkov pogodb, prevodi, zapisniki in administrativna podpora.
Pri Mednarodni organizaciji dela so v posodobljeni analizi iz leta 2025 ocenili, da je približno vsak četrti delavec na svetu zaposlen v poklicu, ki je vsaj deloma izpostavljen generativni umetni inteligenci. V najvišji kategoriji izpostavljenosti je 3,3 odstotka zaposlenih. Razlika med spoloma je očitna: med ženskami je delež 4,7-odstoten, med moškimi 2,4-odstoten.
V državah z visokimi dohodki je izpostavljenost še večja, predvsem zaradi večjega deleža pisarniških in administrativnih poklicev. To pomeni, da umetna inteligenca najprej ne bo nujno najbolj ogrozila proizvodnega delavca, natakarja, negovalke ali gradbenika, ampak zaposlene v pisarnah.
Med bolj izpostavljenimi so administrativni delavci, tajnice, referenti, bančni uslužbenci, zaposleni v podpori strankam, knjigovodje, računovodski asistenti, osnovni analitiki, prevajalci, tržniki, komercialisti, del pravnih pomočnikov in tudi del medijskih, programerskih in oblikovalskih poklicev.
Razlog je preprost: umetna inteligenca je najmočnejša pri delu z besedili, podatki, slikami, glasom in ponavljajočimi se vzorci. Ne potrebuje delovnega mesta v celoti. Dovolj je, da prevzame 20, 30 ali 40 odstotkov nalog. Takrat lahko podjetje reorganizira delo, poveča normo, zmanjša potrebo po novih zaposlitvah ali združi več delovnih mest v eno.
Podjetja bodo iskala manj ljudi za ista opravila
Svetovni gospodarski forum v poročilu Future of Jobs 2025 ocenjuje, da bo med letoma 2025 in 2030 zaradi strukturnih sprememb na trgu dela prizadetih 22 odstotkov današnjih delovnih mest, nastalo naj bi 170 milijonov novih, 92 milijonov pa naj bi jih izginilo. Neto učinek naj bi bil torej pozitiven, približno 78 milijonov delovnih mest več. Toda skupna številka ne pove veliko o položaju posameznih zaposlenih. Nova delovna mesta namreč ne bodo nujno nastajala tam, kjer bodo stara izginjala, in zanje ne bodo nujno usposobljeni isti ljudje.
Največji padec po napovedih svetovnega gospodarskega foruma pričakujejo pri pisarniških in tajniških poklicih. Med poklici, pri katerih delodajalci pričakujejo največje zmanjšanje, so blagajniki, prodajalci vozovnic, administrativni asistenti, izvršni sekretarji, poštni uradniki, bančni uslužbenci in uslužbenci za vnos podatkov. Najhitreje pa naj bi rasli tehnološki poklici, med njimi strokovnjaki za velike podatke, finančni inženirji, strokovnjaki za umetno inteligenco in strojno učenje ter razvijalci programske opreme.
Podatek je pomemben tudi za Slovenijo. Velik del slovenskega gospodarstva sestavljajo mala in srednje velika podjetja, kjer posamezni zaposleni pogosto opravljajo več nalog hkrati. V takšnih okoljih umetna inteligenca ne bo nujno vodila v takojšnja odpuščanja. Lahko pa pomeni, da podjetje ob odhodu zaposlenega ne bo zaposlilo novega, temveč bo ena oseba prevzela večji obseg dela, podporne službe pa se bodo postopno krčile.
Spremembe se bodo poznale tudi v poklicih, ki se danes ne zdijo neposredno ogroženi. V zdravstvu lahko sistemi umetne inteligence pomagajo pri pripravi izvidov, razvrščanju dokumentacije in administraciji. V šolstvu lahko pomagajo pri pripravi gradiv in preverjanju nalog. V logistiki lahko optimizirajo poti, skladišča in razpored dela. V proizvodnji lahko spremljajo napake, napovedujejo okvare in usmerjajo vzdrževanje.
To niso nujno zamenjave ljudi, so pa spremembe organizacije dela. Ključna posledica bo pritisk na znanja. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da se bo med letoma 2025 in 2030 spremenilo ali zastarelo 39 odstotkov obstoječih veščin zaposlenih. Hkrati delodajalci ocenjujejo, da bi od 100 zaposlenih 59 potrebovalo dodatno usposabljanje, pri čemer jih 11 po njihovih pričakovanjih takšnega usposabljanja ne bi dobilo. To je skupina, ki bo na trgu dela najbolj ranljiva.
Slovenija zaostaja predvsem pri znanju
V Sloveniji umetna inteligenca ni več eksotična tehnologija. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2025 tehnologije umetne inteligence uporabljalo 22 odstotkov podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. Pri malih podjetjih je bil delež 18-odstoten, pri srednje velikih 31-odstoten, pri velikih pa 72-odstoten. V storitvenih dejavnostih je umetno inteligenco uporabljalo 26 odstotkov podjetij, v proizvodnih 17 odstotkov.
Podjetja umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za informacijsko varnost, poslovno administracijo, trženje in prodajo, proizvodne procese, raziskave in razvoj, računovodstvo ter logistiko. Podatek kaže, da se tehnologija ne uvaja samo v tehnoloških podjetjih, ampak v osnovnih poslovnih funkcijah. Prav tam bo tudi najhitreje vplivala na strukturo zaposlenih.
Največja ovira ni več dostop do orodij, temveč znanje. Med podjetji, ki tehnologij umetne inteligence ne uporabljajo, jih je po podatkih Statističnega urada RS največ kot razlog navedlo pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja, in sicer 69 odstotkov. Da ne vidijo prednosti uvedbe UI, jih je navedlo 42 odstotkov, 22 odstotkov pa jih ocenjuje, da te tehnologije za njihovo podjetje niso uporabne. Ker so podjetja lahko navedla več razlogov, se deleži ne seštevajo v celoto in se med seboj ne izključujejo.
To je za trg dela pomembno. Če podjetje nima znanja za uvajanje umetne inteligence, spremembe ne bodo nujno počasnejše. Lahko bodo samo slabše vodene. Delodajalci bodo kupovali komercialna orodja, jih vgrajevali v obstoječe procese in od zaposlenih pričakovali večjo učinkovitost, ne da bi se ob tem spremenili opisi delovnih mest, plače, norme ali odgovornost za napake.
Prihodnje desetletje bo zato najtežje za zaposlene, katerih delo je rutinsko, digitalno sledljivo in slabo zaščiteno. To so delovna mesta, kjer je mogoče hitro izmeriti število obdelanih primerov, odgovorov, dokumentov ali strank. Umetna inteligenca bo tam najprej uvedena kot pomoč, nato kot merilo produktivnosti, nazadnje pa kot razlog za reorganizacijo.
Hkrati bodo nastajala nova delovna mesta. Podjetja bodo potrebovala strokovnjake za podatke, kibernetsko varnost, umetno inteligenco, avtomatizacijo, vzdrževanje digitalnih sistemov, nadzor kakovosti, upravljanje procesov in skladnost z zakonodajo.
Vendar ta nova delovna mesta ne bodo samodejno dostopna tistim, katerih delo bo avtomatizirano. Prehod iz administrativnega dela v podatkovno analitiko ali iz klasične podpore strankam v upravljanje avtomatiziranih sistemov zahteva čas, izobraževanje in denar. Zato bo vpliv umetne inteligence odvisen od treh stvari: kako hitro jo bodo podjetja uvajala, koliko bodo vlagala v usposabljanje zaposlenih in ali bo država pravočasno postavila pravila glede nadzora, varovanja podatkov in odgovornosti. Brez tega bo avtomatizacija najprej koristila podjetjem, zaposleni pa bodo nosili večji del tveganja.
Najbolj realna napoved je zato precej neposredna: dela bo še vedno dovolj, vendar ne nujno za iste ljudi, z istimi znanji in pod istimi pogoji. Najbolj ogroženi bodo tisti, ki opravljajo rutinske pisarniške naloge. Najbolj iskani bodo tisti, ki bodo znali delati s podatki, tehnologijo in ljudmi hkrati. Največji problem pa ne bo umetna inteligenca sama, ampak dejstvo, da se bodo spremembe zgodile hitreje, kot se večina zaposlenih in podjetij nanje pripravlja.