Ekstremne podnebne spremembe se dogajajo bistveno hitreje, kot se jim zmore narava prilagoditi z naravno selekcijo. Kot poroča britanski časopis The Guardian, so se britanski znanstveniki zato lotili radikalnega pristopa. Nova vladna agencija za raziskave in izboljšave ARIA (Advanced Research and Invention Agency) je namreč zagnala program »Pospešena prilagoditev«, s katerim želijo naravno evolucijo divjih vrst umetno pospešiti z najnovejšimi dosežki biotehnologije. Raziskovalci verjamejo, da zgolj zmanjševanje izpustov ne bo več dovolj, zato razvijajo rešitve, kot so cepiva za drevesa in genetska prilagoditev žuželk.
Cepiva za odpornejše gozdove
Drevesa so zaradi svoje dolge življenjske dobe in počasne menjave generacij izjemno ranljiva za hitre spremembe v okolju. Gozdovi se ne morejo pravočasno naravno prilagoditi na nove invazivne škodljivce, bolezni in dolgotrajne suše. Odgovor biotehnologov so posebna biološka »cepiva«.
Pri tem ne gre za klasične injekcije, temveč za inovativne vnose specifičnih zaščitnih mikroorganizmov, koristnih gliv ali celo naprednih RNA-terapij neposredno v drevesa in prst. Cilj je umetno okrepiti naravni imunski sistem dreves, da bi hitreje in bolj učinkovito prepoznala prihajajoče biološke in podnebne grožnje ter se pred njimi ubranila.
Metulji, prilagojeni na vročinske valove
Na drugem koncu ekosistema znanstvenike skrbi dramatičen upad žuželk. Metulji veljajo za ključne opraševalce in pomemben kazalnik zdravja narave, a so zaradi svoje krhkosti izjemno občutljivi za nenadne dvige temperatur.
Z usmerjenim genskim inženiringom strokovnjaki preučujejo možnosti, kako bi specifičnim vrstam metuljev prilagodili DNK, da bi lahko preživeli vse pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. S tem bi zagotovili, da se veriga opraševanja in preskrbe s hrano za druge živali ne pretrga niti v bistveno toplejšem svetu.
Strogo nadzorovan eksperiment in pomisleki
Projekti tako imenovane usmerjene evolucije sprožajo burne razprave, vendar The Guardian poudarja, da bo trenutni razvoj potekal pod strogimi varnostnimi pogoji. Agencija ARIA je v prvi fazi namenila 30 milijonov funtov za 14 raziskovalnih ekip z različnih britanskih univerz. Te bodo do leta 2030 omenjene tehnologije razvijale in testirale izključno v strogo nadzorovanih laboratorijskih okoljih – torej brez neposrednega izpusta gensko spremenjenih organizmov v naravo.
Zagovorniki teh tehnologij poudarjajo, da je čas za pasivno opazovanje potekel, saj številnim ključnim vrstam že v naslednjih desetletjih grozi izumrtje. Na drugi strani ekologi še vedno opozarjajo na nepredvidljive dolgoročne posledice, ki bi lahko nastale po dejanskem prenosu teh rešitev v divjino in bi lahko nepovratno porušile obstoječa naravna ravnovesja. Kljub pomislekom pa ti pionirski britanski projekti jasno nakazujejo prihodnost: varstvo okolja se pospešeno premika od pasivnega ohranjanja habitatov k aktivnemu biološkemu inženiringu narave.
