Ponarejevalec lahko posnema obliko starodavne posode, pripravi glino podobne sestave, na površini ustvari razpoke, jo umetno postara in ji doda ravno prav umazanije, da je videti, kot da jo je arheolog pravkar potegnil iz zemlje. Toda obstaja nekaj, česar niti najbolj spreten ponarejevalec nima na zalogi: tisočletje.
Prav čas je postal zaveznik raziskovalcev s Scrippsovega oceanografskega inštituta Univerze Kalifornije v San Diegu. Skupina pod vodstvom Yoava Vaknina je razvila novo metodo, s katero bi bilo mogoče razlikovati med pristnimi starodavnimi keramičnimi predmeti in sodobnimi ponaredki. Njihovo skrivno orožje je magnetizem.
Glina, ki si zapomni
Zgodba se začne že v lončarski peči. Glina vsebuje drobne magnetne delce. Ko lončar posodo žge pri visoki temperaturi in se ta nato ohlaja, se magnetni delci odzovejo na Zemljino magnetno polje. Večji med njimi njegovo smer tako rekoč zaklenejo vase. Nastane tako imenovani termični remanentni magnetizem – nekakšen magnetni posnetek trenutka, ko je bil predmet izdelan.
Toda vsi delci niso tako disciplinirani. Najmanjši ostajajo dovzetni za spremembe Zemljinega magnetnega polja tudi pozneje. Njihova magnetizacija se skozi leta, stoletja in tisočletja počasi spreminja. Temu geofiziki pravijo viskozni remanentni magnetizem.
Če nekoliko poenostavimo brez napornih strokovnih izrazov: glineni predmet s staranjem pridobiva dodatni magnetni spomin. In prav ta je raziskovalce zanimal.
Ponaredke so kupili kar v trgovinah
Za dober poskus potrebuješ pristne starine in zanesljive ponaredke. S prvimi ni bilo večjih težav: raziskovalci so imeli na voljo arheološke predmete, katerih izvor in starost sta bila znana. Kako pa dobiš keramiko, za katero zagotovo veš, da ni stara dva ali tri tisoč let? Preprosto. Greš po nakupih.
Raziskovalci so med vzorce vključili sodobno keramiko iz trgovin s spominki, poleg nje pa še predmete, za katere je bilo že znano, da so ponaredki. Nato so jih primerjali s pristnimi starodavnimi vzorci.
Predmete oziroma njihove vzorce so začeli segrevati pri 50 stopinjah Celzija in temperaturo postopoma povečevali po deset stopinj. Pri tem so spremljali, kdaj izgine magnetni zapis, ki ga je glina pridobila po prvotnem žganju. Pokazala se je zelo zanimiva razlika. Pri sodobnih predmetih je bilo pozneje pridobljeno magnetizacijo mogoče izbrisati že pri nižjih temperaturah. Pri vzorcih, starejših od tisoč let, pa je vztrajala do temperature nad približno 112 stopinj Celzija. Računalniški mikromagnetni modeli so laboratorijske rezultate dodatno podprli.
Ne dajte dragocene vaze v pečico
Nova metoda ne pomeni, da lahko muzejski kustos sumljivo vazo preprosto postavi v kuhinjsko pečico, nastavi 112 stopinj in čez pol ure pogleda, ali ima pred seboj starino ali ponaredek. Raziskovalci izvajajo nadzorovane magnetne meritve na vzorcih in spremljajo, kako se posamezne komponente magnetizacije spreminjajo med postopnim segrevanjem. Prav tako 112 stopinj ni čudežna meja, ki bi povedala natančno letnico izdelave vsakega keramičnega predmeta. Rezultat raziskave je predvsem pokazal jasno razliko med preizkušenimi sodobnimi vzorci in keramiko, starejšo od približno tisoč let.
Fizika proti ponarejevalcem
Zakaj je vse skupaj pomembno? Ker ponarejene starine niso zgolj težava zbirateljev, ki za lažni predmet odštejejo pravo premoženje. Ponaredki lahko zaidejo v muzeje in znanstvene zbirke ter začnejo spreminjati celo naše razumevanje zgodovine.
Avtorji raziskave opozarjajo tudi na nezakonito trgovino z arheološkimi predmeti. Ekipa zato že načrtuje naslednji korak: metodo želi uporabiti na muzejskih predmetih, o pristnosti katerih se strokovnjaki že dolgo prepirajo. Raziskovalci menijo, da bi magnetni dokaz nekoč lahko dobil svoje mesto celo v sodnih postopkih zaradi ponarejanja starin.
Ponarejevalci bodo seveda še naprej izpopolnjevali svoje trike. Lahko ponaredijo patino, poškodbe, slog in zgodbo o tem, od kod naj bi predmet prišel. Toda če se bo nova metoda izkazala tudi pri širšem naboru arheoloških predmetov, bodo imeli precej težjo nalogo: ponarediti bodo morali še tisoč let Zemljinega magnetnega spomina.
