Pri novem letalskem pogonu, ki je trenutno še v fazi razvoja, gre za primer nenehno delujočega reaktivnega motorja brez gibljivih delov. S tem se močno razlikuje od klasičnega letalskega pogona, ki zrak stiska s pomočjo rotorjev.
Novi pogon se zanaša izključno na obliko pogonskega sistema in visoko hitrost gibanja letala. Zajemalnik zraka je namreč oblikovan tako, da upočasni pretok zraka, ga s tem stisne in močno segreje. V ta zračni tok mehanizem nato vbrizga gorivo na osnovi vodika, ki se tam vžge. Pri nastalih eksplozijah pride do širjenja plinov, ki se sproščajo skozi zadnjo šobo, to pa na koncu ustvari potisk, ki poganja letalo. Gre za znano tehnologijo, ki pa učinkovito deluje šele, ko letalo že leti z nadzvočno hitrostjo.
Iz Ljubljane v Miami v dveh urah?
Pogon, primeren za potniška letala, razvijata Jaxa in tokijska univerza Waseda, trenutno pa imata izdelan dvometrski model. Z njim so v vesoljskem centru Kakuda nedavno uspešno preizkusili mehanizem zgorevanja, s čimer je odprta pot do naslednjih korakov. Končni cilj je letalski promet s hitrostmi do 5400 km/h.
Po poročanju japonskega časnika The Mainichi bi takšna hitrost letenja močno skrajšala potovanje med Tokiem in Los Angelesom. Pot, dolgo 8800 kilometrov, ki običajno traja 10 ur, bi letalo z novim pogonom lahko preletelo v vsega dveh urah. Če bi s takšnim letalom kdaj leteli iz Ljubljane, pa bi okoli dve uri potrebovali za neposredni let do Miamija, Seula ali Cape Towna.
Prvi potniški polet čez 20 let?
Na poti do omenjenega cilja morajo razvijalci premagati še nekaj ovir. S takšnim pogonom bi letalo letelo več kot dvakrat hitreje od nadzvočnega letala concorde, ki so ga upokojili leta 2003. Posledično bi moralo biti odporno proti udarnim valovom, ki nastanejo med poletom z nadzvočno hitrostjo. Poleg tega mora ohišje prenesti močno segrevanje, saj lahko trenje na določenih mestih povzroči dvig temperature nad 1000 stopinj Celzija. Potovalna višina takšnih letal bi bila zaradi ugodnejših pogojev zračnega tlaka pri 25 kilometrih, medtem ko potniška letala običajno letijo na višini med devet in dvanajst kilometrov.
Razmišljajo tudi o možni kombinaciji z raketnim motorjem. S tem bi letalo lahko dvignili celo do višine 100 kilometrov, za vzlete in pristanke pa bi lahko uporabljalo običajne vzletno-pristajalne steze.
Raziskave za ta projekt potekajo že od leta 2013. Raziskovalci želijo v naslednjem koraku izdelati model za testne polete. Trenutno računajo, da bi projekt lahko realizirali v 20 letih. To bi pomenilo prvi potniški polet s hitrostjo 5 mahov v drugi polovici štiridesetih let sredi tega stoletja.
